Slovenščina

Glasoslovje

Glasovna premena

Samoglasniška glasovna premena

• Preglas
  • Če se koren besede konča na -c, -j, -č, -ž, -š se -o- v končnici spremeni v -e- (npr.: (z) bra-to-m → (s) stri-ce-m, bra-to-v → stri-če-v).

Soglasniška glasovna premena

Pri soglasniških glasovnih premenah prihaja do sprememb glasov na koncu korena.

• Mehčanje pred nedoločniškimi (-ti/-či) ali namenilniški (-t/-č) obrazili
  • k → č (npr. pok → počiti);
  • g → ž (npr. sneg → snežiti);
  • h → š (npr. smeh → smešitii);
• Vrivanje/izpadanje polglasnika
  • Pri sklanjanju polglasnik izgine/izpade (npr. pes → psa).
• Poenostavitev soglasniškega sklopa (jotacija);
  • sprememba nekaterih soglasnikov
    • s → š (npr. nositi → nošen);
    • z → ž (npr. voziti → vožen);
  • jezičniki r, l, n dobijo poleg sebe -j;
    • r → rj (npr. ustvariti → ustvarjen);
    • l → lj (npr. zahvaliti → zahvaljen);
    • n → nj (npr. pozvoniti → pozvonjenn);
  • ustnični zaporniki p, b, m dobijo zraven -lj;
    • p → plj (npr. potopiti → potopljen);
    • b → blj (npr. obrobiti → obrobljen; globok → globlji);
    • m → mlj (npr. polomiti → polomljen);
• Krnitev: nek soglasnik izpade (npr. stisk → stis{k}niti; grebsti → greb{s}em; deklica → dekli{s}štvo)
• Prilikovanje (asimilacija): prilagoditev enega glasu drugemu zaradi glasovnega sosedstva
  • drugi nezvočnik v soglasniškem sklopu vpliva na tistega pred sabo - če je drugi zveneč, bo tudi tisti pred njim zveneč, če pa je nezveneč, bo tudi tisti za njim nezveneč. Soglasniški sklop lahko zajema tudi izglasje + začetek naslednje besede; torej ne stoji nujno znotraj besede. Za spremembo zvenečnosti glej zvenečnostni pari;
  • zveneči nezvočnik se v izglasju (tj. na koncu besede) izgovori nezveneče (razen če mu sledi beseda, ki začne na zveneči nezvočnik - potem velja prejšnje pravilo)

Zvenečnostni pari

nezveneči	zveneči
/p/ [p] [p̪]	/b/ [b] [b̪]
/t/ [t̪]	/d/ [d̪]
/k/ [k]	/g/ [g]
/s/ [s]	/z/ [z]
/š/ [ʃ]	/ž/ [ʒ]
/č/ [t͡ʃ]	/dž/ [d͡ʒ]
/f/ [f]	/v/ [v]
/c/ [ts]	/c/ [dz]
/h/ [x]	/h/ [ɣ]

Samoglasniki

Nenaglašeni samoglasniki

	zadnji	srednji	sprednji
visoki	u		i
visoki sredinski
nevtralni sredinski		ə
široki sredinski
nizki		a

Dolgi naglašeni samoglasniki

	zadnji	srednji	sprednji
visoki	ú		í
visoki sredinski	ó		é
nevtralni sredinski
široki sredinski	ô		ê
nizki		á

Kratki naglašeni samoglasniki

	zadnji	srednji	sprednji
visoki	ù		ì
visoki sredinski
nevtralni sredinski		ə̀
široki sredinski	ò		è
nizki		à

Soglasniki

Pravorečje

črka	izgovor	primer
⟨a⟩	[a]	ata
⟨b⟩	[b]/[b̪] [p]/[p̪]	barka, obsorej
⟨c⟩	[t͡s] [d͡z]	cokla, konec dela
⟨č⟩	[t͡ʃ] [d͡ʒ]	čebela, več dela
⟨d⟩	[d̪] [t̪]	drevo, sladki
⟨e⟩	[e] [ɛ] [ə]	res, kresilo, pes
⟨f⟩	[f] [v]	Filip, Afganistan
⟨g⟩	[g] [k]	gozd, dolgčas
⟨h⟩	[x] [ɣ]	hosta, h gori
⟨i⟩	[i]	igla
⟨j⟩	[j] [i]	jagoda, kij
⟨k⟩	[k] [g]	krog, prerokba
⟨l⟩	[l] [uʷ]	hlod, jabolko
⟨m⟩	[m] [ɱ]	most, simfonija
⟨n⟩	[n̪] [ŋ]	noga, Angela
⟨o⟩	[o] [ɔ]	gozd, kol
⟨p⟩	[p]/[p̪] [b]/[b̪]	par, lep gozd
⟨r⟩	[r]	roka
⟨s⟩	[s] [z]	svizec, glasba
⟨š⟩	[ʃ] [ʒ]	šoja, izvršba
⟨t⟩	[t] [d]	tepec, petdeset
⟨u⟩	[u]	juha
⟨v⟩	[ʋ] [v] ([w] [ʍ]) [uʷ]	voda, vzet, vsak, peskovnik
⟨z⟩	[z] [s]	zid, iztolči
⟨ž⟩	[ʒ] [ʃ]	žito, beležka

Besedoslovje

Besedotvorje

Besede se delijo na:

• netvorjenke - besede, ki so prvotno dane;
• tvorjenke - besede, narejene iz že danih besed (lahko tudi dalje iz tvorjenk - npr. temnolasec iz besede temnolas, ne temni lasje)

Tvorjenka je zgrajena iz korena in obrazila (pripona, medpona, predpona): [predpona]-[koren 1]-[medpona]-[koren 2]-[pripona]. Koren je najmanjši del besede, ki ima svoj pomen (npr. besedišče > besed - koren, -išče - obrazilo/pripona). Končnica je pri tvorjenkah lahko le del obrazila, medtem ko netvorjenke obrazila nimajo, temveč le končnico. Tvorbo besede pojasnimo s skladenjsko podstavo, oz. besedno zvezp, ki vsebuje prvine, iz katerih je beseda tvorjena (npr. podvozje < to, kar je pod vozom).

Besedotvorni načini

• izpeljava (izpeljanke) - enodelna besedotvorna podstava + pripona/desno obrazilo (npr. ta, ki bere > bral-ec; mala smrek-ica > smrek-ica);
• zlaganje (zloženke) - dvodelna besedotvorna podstava + medpona/vmesno obrazilo (npr. to, s čimer trebimo zobe > zob-o-trebec; delati kot slepe miši > slep-o-mišiti; tak, ki zabava narod > narodn-o-zabaven);
• sestavljanje (sestavljenke) - predpona/levo obrazilo + enodelna besedna podstava (npr. preveč dober > pre-dober, višji učitelj > nad-učitelj);
• sklapljanje (sklopi) - večdelna besedna podstava brez obrazila (npr. na + to > na-to, ne + bo + di + ga + treba > ne-bo-di-ga-treba, tri + sto > tri-sto);
• krnitev - besedni podstavi odvzamemo nekaj začetnih, srednjih ali končnih glasov/zlogov (npr. Marjeta > Meta, avtomobil > avto)

Oblikoslovje

Skloni

	ime sklona	vprašalnica	primer
1	imenovalnik (nominativ)	kdo/kaj?	brat, sinek
2	rodilnik (genitiv)	koga/česa?	brata, sineka
3	dajalnik (dativ)	komu/čemu?	bratu, sineku
4	tožilnik (akuzativ)	koga/kaj?	brata, sineka
5	mestnik (lokativ)	(o) kom/čem?	bratu, sineku
6	orodnik (instrumental)	(s) kom/čim?	bratom, sinekom
7	zvalnik (vokativ)	(ti)	brate, sinko

Sklanjatve

Prva moška sklanjatev

sklon  št.	ed.	dv.	mn.
1	-ø	-a	-i
2	-a	-ov	-ov
3	-u	-oma	-om
4	-ø	-a	-e
5	-u	-ih	-ih
6	-om	-oma	-i
7	-e/o		-i

(npr. korak, stol, brat)

Druga moška sklanjatev

sklon  št.	ed.	dv.	mn.
1	-a	-i	-e
2	-e	-ø	-ø
3	-i	-ema	-em
4	-o	-i	-e
5	-i	-ah	-ah
6	-o	-ema	-ami

(npr. vojvoda, pismonoša)

Tretja moška sklanjatev ima v vseh sklonih ničto končnico (npr. KD, NUK).

Prva moška sklanjatev

sklon  št.	ed.	dv.	mn.
1	-ø	-a	-i
2	-a	-ov	-ov
3	-u	-oma	-om
4	-ø	-a	-e
5	-u	-ih	-ih
6	-om	-oma	-i
7	-e/o		-i

Prva ženska sklanjatev

sklon  št.	ed.	dv.	mn.
1	-a	-i	-e
2	-e	-ø	-ø
3	-i	-ama	-am
4	-o	-i	-e
5	-i	-ah	-ah
6	-o	-ama	-ami

(npr. lipa, miza)

Druga ženska sklanjatev

sklon  št.	ed.	dv.	mn.
1	-ø	-i	-i
2	-i	-i	-i
3	-i	-ma	-im
4	-ø	-i	-i
5	-i	-ih	-ih
6	-jo	-ma	-mi

(npr. perut, nit, plavut)

Tretja ženska sklanjatev ima v vseh sklonih ničto končnico (npr. mami, Karmen, ženski priimki).

---

Zunanje povezave in viri

• Pravopis 8.0
• CJVT – slovar sopomenk, kolokacije in drugo