Računalniški jeziki
MD (Markdown)
Markdown je preprost označevalski jezik, ki je za razliko od HTML (ki sicer omogoča več) enostavno čitljiv tudi nepoučenemu.
Prelom besedila v novo vrstico narediš tako, da greš v novo vrstico. Odstavke ločiš z razmikom tako, da pustiš vrstico prazno. Prazne vrstice je lepo puščati tudi med naslovi in besedilom, seznami in besedilom, ipd.; v nekaterih primerih pa je to celo obvezno.
# Naslov- naslov; več ključnikov (heštegov) pomeni nižji podnaslov; HTML:<h1>Naslov</h1>;Naslov prve ravni lahko označiš tudi tako:
Naslov =====Naslov druge ravni lahko označiš tudi tako:
Podnaslov ---------# Naslov {#moj_ID}- naslov z določenim ID-jem; HTML:<h1 id="moj_ID">Naslov</h1>;
Pri poudarkih je priporočljivo uporabljati zvezdice, čeprav so običajno podprti tudi podčrtaji.
*besedilo*=_besedilo_(enojen podčrtaj) - poudarek (torej ležeče); HTML:<em>besedilo</em>;**besedilo**=__besedilo__(dvojen podčrtaj) - močan poudarek (torej krepko); HTML:<strong>besedilo</strong>;~~besedilo~~- prečrtano; HTML:<del>besedilo</del>;===besedilo===- obarvano ozadje besedila; HTML:<mark>besedilo</mark>;> citat- citat (če citat obsega več odstavkov, naj bo znak citata na začetku vsake vrstice); HTML:<blockquote>citat</blockquote>Citat znotraj citata, oz. gnezdeni citati - dodaj več znakov citata:
> okvirni citat > >> gnezden citat
besedilo~podpisano-besedilo~besedilo- podpisano besedilo (ne sme vsebovati presledkov);besedilo^nadpisano-besedilo^besedilo- napisano besedilo (ne sme vsebovati presledkov);
Med vrsticami/elementi seznama naj ne bo prazne vrstice, saj s tem ločiš seznam na več seznamov.
* element=- element=+ element- oznaka elementa nerazvrščenega seznama; HTML:<ul><li>element</li></ul>;1. element(zapovrstne številke s piko) - oznaka elementa razvrščenega seznama; HTML:<ol><li>element</li></ol>- 1\. element- če se element nerazvrščenega seznama začne z vrstno številko s piko, vmesti pred piko nazaj nagnjeno poševnico;
Vrstice elementov gnezdenega seznama zamakni noter:
- element
- element
- element gnezdenega seznama
- element gnezdenega seznama
- elementZa odstavke znotraj elementa seznama jih zamakni noter in med temi odstavki pusti prazno vrstico
- Prvi odstavek elementa.
Drugi odstavek elementa.
Tretji odstavek elemeta.
- drugi element[besedilo povezave](URL)- spletna povezavabesedilo povezave](URL naslov povezave)- spletna povezava z naslovom; HTML:<a href="URL" title="naslov povezave">besedilo povezave</a>;<povezava>- spletna povezava, pri kateri je besedilo enako naslovu;
[besedilo povezave](pot)- povezava s potjo, relativno na mapo, v kateri se nahaja stran;[besedilo povezave][ime sklica]- sklic (ime sklica je lahko tudi preposta številka)[sklic]- sklic, pri katerem je besedilo povezave enako imenu sklica; lahko je tudibesedilo [^1]za opombo;[ime sklica]: povezava- vrednost sklica (ali opombe:[^1]: opomba; običajno na koncu strani);
- vstavljena slika;---=***=___- vodoravna razdelilna črta (uporabiš najmanj tri znake);`koda`- besedilo v računalniškem jeziku;večji blok besedila v rač. jeziku (ni potrebno opredeliti jezika):
```jezik koda koda ```ali pa z zamikom vrstic noter (to je dodaten zamik - če je zamaknjeno že zato, ker je znotraj elementa seznama, mora biti zamik dvojen):
koda kodapreglednica:
| prvi stolpec | drugi stolpec | | --- | --- | | nekaj | še nekaj | | nekaj drugega | še nekaj drugega |opredelitev izraza:
izraz : opredelitevseznam opravkov:
- [ ] opravek- element seznama opravkov (neopravljen);- [x] opravek- element seznama opravkov (opravljen);
:joy:(oklepajoče dvopičje) - čustvenik;
Z nazaj nagnjeno poševnico \ lahko ubežiš
določenim znakom, če nočeš, da opredeljujejo Markdownove
elemente:
\- ubežna nazaj nagnjena poševnica,*- zvezdica za poudarke, sezname, ločilne črte,_- podčrtaj,{}- zaviti oklepaji za ID-je naslovov,[]- oglati oklepaji,<>- oznake za povezave,()- običajni oklepaji za del povezave z URL-jem,#- ključnik za naslove,+,-- plus in pomišljaj za sezname,.- pika za številkami za razvrščene sezname,!klicaj pred vstavljenimi slikami,|- navpičnica v preglednicah
LaTeX
\usepackage[slovene]{babel} – uporabi
slovenske oznake slik (Slika namesto
Figure)
V glavi dokumenta določiš vrsto dokumenta, lahko tudi lastne velikosti strani in pisave (npr. velikost strani A4, velikost pisave 12 in vrsta članka):
\documentclass[a4paper,12pt]{article}
Izbira vrste dokumenta vpliva na privzet slog (npr. pri članku se vsebina začne že na isti strani kot naslov, pri poročilu pa na naslednji strani, za naslovnico). Na voljo so:
article- članekreport– poročilobook– knjigaslides– prosojniceproc(proceedings) – zapisnik, postopek
Podatki o dokumentu:
\title{Naslov dokumenta}
\author{ime avtorja}
\date{datum nastanka}
Za trenutni datum ob pretvorbi v npr. PDF uporabi
\date{\today}.
Če želiš ustvariti naslovnico (v primeru razen članka je to ločena stran), kličeš
\maketitle
Vsebina dokumenta je obdana z
\begin{document}
Vsa moja vsebina (besedilo).
\end{document}
Karkoli pred tem vpliva na celoten dokument, karkoli za tem pa je prezrto.
Poglavja:
\section{Naslov odseka/poglavja}
\subsection{Naslov pododseka/podpoglavja}
\subsubsection{Naslov podpododseka/podpodpoglavja}
\paragraph{Naslov odstavka}
\subparagraph{Nasov pododstavka}
V dokumentu vrst book in
report obstaja še
\chapter{Naslov poglavja}.
Zadeva z imenom \label{ime}
Sklicujem se na zadevo \ref{ime}
Citiram \cite{ime_članka}
\\– v novo vrstico, ne pa v nov odstavek
\– majhen pozitivni presledek
\vspace{10mm}
\\[10mm]
{\it ležeče}
{\bf krepko}
{\large veliko}
{\LARGE ogromno}
\begin{itemize}
\item prvi
\item drugi
\end{itemize}
\begin{enumerate}
\item prvi
\item drugi
\end{enumerate}
$vrstična enačba$
$$
razdelek enačb
$$
\begin{equation}
Enačba, na katero se lahko sklicujem
\end{equation}
\begin{eqnarray}
Večvrstična enačba
zadeve $=$ zaadeve sedno od sredinsko poravnanega enačaja
|end{
\! – majhen negativni presledek
\rm – navadno besedilo (roman)
\quad – razmik znotraj vrstice
\dots – tri pike \approx – je
približno \sim – je podobno \times
– vektorski produkt
\beegin{figure}[h]
\begin{center}
\includegraphics[width=6cm]{naslov_slike_1.png}\\
\includegraphics[width=6cm]{naslov_slike_2.png}
\caption{Opis slike}
\end{center}
\end{figure}
\begin{figure}
\subfigure{\includegraphics{naslov_slike_1.png}
\subfigure{\includegraphics{naslov_slike_2.png}
\end{figure}
\begin{thebibliography}
\bibitem{članek} Naslov in podatki članka
|end{thebibliography}
Python
import knjižnica
import knjižnca as mojVzdevekKnjižnice
import knjižnica.podknjižnica
np.savetxt(ime_datoteke,
podatki,
delimiter=' '
header='Moj naslov'
)
np.loadtxt()
Matplotlib
import numpy as np
import matplotlib as mpl
import matplotlib.pyplot as plt
fig, ax = plt.subplots(st_vrstic, st_stolpcev) # več grafov na list
ax2 = ax.twinx() # dvojna os y
plt.plot(x, y,
lebel='Ime izrisa',
linewidth=0.5
)
plt.hlines()
plt.vlines()
plt.xticks()
plt.yticks()
plt.fill_between()
plt.axvspan()
plt.xscale('log')
plt.yscale('lof')
plt.axis('equal') # enako velike enote osi
plt.title('Naslov grafa')
plt.xlabel('Ime osi X')
plt.ylabel('Ime osi Y')
plt.legend()
plt.savefig('Ime_datoteke_z_grafom.pdf')
Scipy
import scipy.optimize as opt
opt.curve_fit(fun, x, y, ugibanje)