Zadnja sprememba te strani:

(Na tej strani je navedenih nekaj sklicev, vendar niso vsi sklici taki, s katerimi bi se strinjal, namenjeni so namreč predstavitvi določene miselnosti, oz. vrst izjav.)

Znanost

Znanosti se pogosto postavlja nasproti veri, kot da jo lahko nadomesti, da z znanostjo vera postane odvečna. Znanost ne mogla nikoli priti naravnim pojavom do dna. Ljudje vse prepogosto razmišljajo, kakor da s tem, ko padanje jabolka z drevesa opišeš s težnostjo, vse pojasniš. Pa temu seveda ni tako. Težnost je znanosti še vedno popolna uganka. S tem ko pojav posplošiš in poimenuješ, ne storiš drugega, kot opraskaš njegovo površje. Znanost nikoli ne bo mogla vsega pojasniti. Ustvari lahko le modele, ki se najbolje ujemajo našim opažanjem, dognanjem. In noben model ni popolen, kar se je v zgodovini znanosti ničkolikrat izkazalo. Vsako novo dognanje lahko poruši več dotedanjih modelov in pojave je treba ponovno osmisliti. Znanost torej ni popolna, ne more nadomestiti vere, kajti tudi za znanost je potrebna vera, vera v njene modele. Bog je vedno isti, modeli pa se spreminjajo – v kaj je lažje verjeti?

Evolucija naj bi po mnenju marsikaterih izpodbijala Božje stvarjenje živih bitij, a evolucija je le eno samo dolgo ustvarjanje – stvarjenje, razvlečeno na milijone let. Veliki pok naj bi pojasnil nastanek vsega: časa, prostora in snovi (materije) – iz nič. To je res neverjetna razlaga. Iz nič nastane vse. Mar ni lažje verjeti, da namesto tega niča nekaj je? Da je to nekaj Bog, ki je izvenčasen, izvenprostoren in nesnoven?

Posameznik je bog

“I don’t wanna go, I want this to go away. Because I believe that I am god. I am my own god. /…/ I create my own reality and I manifest what I want to see in this world. /…/ I am creating my own reality right here.”

študentka v “razpravi” z Cliffom Knechtlom (glej to ali to)

Ko ljudje izgubijo vero v Boga, bogove najdejo drugod. Med drugim jih lahko najdejo v sebi, kar je še posebaj dandanes tako pogosto. Tak človek ima sebe za boga, kajti po želji ustvarja svojo resničnost, svojo Resnico, nato pa prisili druge, da jo sprejmejo. Vsak posameznik postane samsvoj bog, ki ga morajo drugi kot takega tudi obravnavati. Če reče, da ni to, kar v resnici je, je treba to njegovo zablodo ponižno sprejeti in celo potrditi, namesto da bi takemu človeku pomagalo. Kako bi se mu namreč pomagalo, če ni nobene edine prave resnice, če je resnic toliko, kot je umov, če ne še več. Ljudem se gnusi zamisel o absolutni resničnosti, bližje so jim pravljice o Matrici, simulacijah, ipd.

S takim poudarjanjem posameznikove pristranske resničnosti se odpira možnost za opravičevanje zločina, saj ta ni več nepristransko slab, zla ni več, le še muhavost, težka otroštva, želja biti viden.

Leva gibanja

Veliko levičarjev je ljudi, ki jim ni uspelo prerasti najstniške upornosti, ki se upirajo, nasprotujejo tradiciji, vrednotam prejšnjih rodov, krščanskim vrednotam iz gole upornosti, oz. ker mislijo, da vedo vse bolje od ljudi pred njimi. Veliko jih prihaja iz vrst ljudi z višjo uradno izobrazbo, ki jih utrjuje v njihovem občutku, da so glas razuma v družbi ovc. Na podlagi nekoliko višje povprečne izobrazbe upravičujejo označevanje nasprotnikov za neumne kmete.

Njihovo najbolj priljubljeno orodje je uničevanje ugleda, veljave (diskreditacija). To opravijo z uporabo svojega ustaljenega nabora oznak: rasist, nacist, fašist, diktator, … Svojih oznak ne rabijo niti utemljevat, kajti ljudje jih bodo poslušali kljub temu. Če jih kdo ujame pri neustrezni rabi teh oznak, priredijo jezik svojim potreba – pomene spremenijo ali razširijo do neprepoznavnosti).

Jezik

Levičarji (tudi nekateri z desne, a v bistveno manjši meri) se redno poslužujejo velikih besed (diktatura, nacizem, fašizem, ksenofobija, homofobija, rasizem, seksizem, …), da z njimi podkrepijo svoje vseprepogosto slabo argumentirane izjave, oziroma da diskreditirajo nasprotnike. Če se nekdo potem postavi v bran napadenega, s tem samodejno oznaka pripada tudi njemu, kakor da zagovarja katerega izmed konceptov za temi izrazi. Hkrati in zaradi tega prihaja do razhajanj in nedoslednosti pri rabi teh izrazov.

Primer: nekdaj je rasizem pomenil vrednotenje človeka na podlagi rase, oz. stališče, da je neka rasa več/manj vredna od druge. Kasneje se je izraz začel uporabljati le za sovražnost/nenaklonjenost belcev do črncev in drugih ras; nato se je razširil na vsako dejanje nenaklonjenosti/nestrinjanja do druge rase (vendar ne do bele, kar naj bi ta bila itak priviligirana), oz. predsodek do neke rase (četudi utemeljen na statistiki), zdaj pa pomeni že samo priznavanje “koncepta” rase, torej zagovarjanje stališča, da rase obstajajo, imajo kakršnokoli genetsko uporabnost, je o njih smiselno govoriti; kajti že sama smiselnost ras naj bi ogrožala položaj nepriviligiranih ras, ker kaže na to, da ima neko vezo z genotipom (torej tudi s slabimi/dobrimi mutacijami). Nekdaj je torej rasizem označeval nekaj nepristransko povsem nedopustljivega, zločin, danes pa temu izrazi ni več zaupati, izgubil je svojo težo.

Rasa je družbeni konstrukt, ne pa biološki koncept. Koncept rase so osnovali za potrebe opravičevanja kolonializma. Izven kolonializma je koncept rase neuporaben, nesmiselen.

Podobno kot je rasa v njihovih ustih izgubila svojo živoslovno določljivost, jo je izgubil tudi spol. Iz tega, da naj bi spol bil še eden izmed “družbenih konstruktov” so prišli do poljubno mnogo spolov, ki so celo neopredeljivi. Pojasnjujejo jih lahko le še s krožnim sklepanjem, npr.

Ženska/moški je tisti, ki si opredeljuje kot ta.

Osebni zaimki

Čeprav sta se leta in leta v večini jezikov uporabljala le moški in ženski spol (torej živoslovna spola), nas mnogi danes silijo v rabo izmišljenih zaimkov za izmišljene spole. To je popolna in neutemeljena samovoljnost manjšine. Vsiljujejo rabo neustaljenih, izmišljenih, neopredeljenih besed, ki niso del nobenega jezika.

Spol

Spola sta dva. Moški in ženski. Ostalo, kar nekateri imenujejo tudi družbeni spol, ali kar spoli, so zgolj neke vrste značajev ali celo vrste duševnih motenj. Prav tako so spolna nagnenja, ki niso, da ženska privlači moškega in moški žensko – duševne motnje. To se ljudem zdi poniževalno, žaljivo, kakor da bi to dejstvo zmanjševalo njihovo vrednost. Ampak ali je to lahko upravičen razlog, da si kot družba lažemo? In le zakaj bi morali kot družba prizanavati domislico družbenega spola? Zakaj dopuščati izkoriščanje jezika v prid tovrstnim domislicam manjšine?

I had an irreversible operation to remove healthy tissue before I was old enough to vote, sign a contract, or understand what motherhood might one day mean to me.  …

The peace and self-acceptance I was promised did not come. I am now almost 22 years old, and I live every day with the consequences of decisions made when I was a minor.  …

Medical care should help children heal. It should not permanently alter healthy bodies in response to psychological distress.

Chloe Cole

Feminizem in patriarhat

Štiri faze feminizma:

  1. borba za volilno pravico žensk
  2. borba za uzakonjenje splava in ločitve (razkol s krščanstvom)
  3. trans-spolnost in LGBT-izacija (razkol z razsvetljenstvom)
  4. vdati se islamu (ker strah pred praznino in želja po močnem očetu)

Branko Cestnik, X, 2. svečana 2024

 …  kaže, da so mladi, tako kot tudi mi odrasli, razdeljeni na pol. En del ima napredne poglede, želi se oddaljiti od hierarhičnega patriarhalnega sistema, emotivno in racionalno dojemati žensko kot celovito bitje in ne zgolj kot telo, ki pripada moškemu. Druga polovica se vrača v preteklost.

Elisa Ercoli, predsednica združenja Differenza donna (za MMC)

„Toksična moškost“ ne obstaja. Obstajajo le nekateri neumni in/ali nasilni moški. Kar se namreč smatra za toksično moškost, ni moškost.

Mesec draga – razvijanje drag scene in kulture V primerjavi z Zahodno in Srednjo Evropo, je drag kultura pri nas dokaj majhna. Čeprav imamo številne nadarjene drag performerje, a številni med njimi so se v preteklosti odločili za odhod v tujino. Zakaj ne bi Ljubljana postala eden od epicentrov drag kulture? Na kratek rok želi projekt ljudem ponuditi zabavne in informativne dogodke, na dolgi rok pa predstavljenj draga kot legitimne umetnosti, ki je vredna pozornosti in vlaganja vanjo. Tako lahko nastane tudi platforma za slovenske drag perfomerje, za ustvarjanje in delo v Sloveniji. Cilj projekta je predstaviti drag umetnost, življenje kraljic preobleke in proces ustvarjanja draga ter vzpostavljanje razumevanja LGBTIQ+ skupnosti.

Ivan Kovač

Splav

Moje telo, moja izbira!

Razvoj otroka (po tednih):

1. semester: Obdobje nosečnosti se šteje od zadnje menstrucije.

  1. Na koncu 2. tedna se zgodi ovulacija, jajčna celica začne svojo pot.
  2. Oploditev. Začne se 6-dnevna pot skozi jajcevod do maternične votline.
  3. Zarodek se ugnezdi v maternično steno.
  4. Zarodek je velikosti sezamovega zrna. Srce začne utripati, oblikujejo se tudi ostali pomembnejši organi (želodec, jetra, ledvice) in organski sistemi (žile, živčevje, prebavila).
  5. V srcu se oblikujejo 4 votline; razvijejo se roke in noge in začnejo rasti.
  6. Zarodek je velik 1 cm, razvijejo se nos, jezik, ušesa, oblikujejo se prsti rok in nog.
  7. Zarodek je dolg 14 do 20 mm, težak 1 g. Razvija se hrbtenica, ksoti, črevesje; oblikujejo se kolena, komolca, zapestji, gležnja.
  8. Plod je velik 2.3 cm, težak 2 g. Prebavila in organi za razmnoževanje so oblikovani (vendar spola še ni moč ugotoviti).
  9. Plod je velik 3.1 cm, težak 4 g. Ledvice, jetra, pljuča že delujejo. Ločijo se prsti nog, pojavljajo se nohti.
  10. Plod je velik 4.1 cm, težak 7 g. Ušesa so postavljena na svoje mesto, začnejo se cilki spanja na 5–10 min. Spolni organi so že popolnoma razviti (spola še ni moč ugotoviti z ultrazvokom).
  11. Plod je dolg 6.1 cm, težak 14 g. Plodovo srce že popolnoma deluje. Osrednje živčevje se razvija.
Noe, 12 tednov in 5 dni
  1. Plod je dolg 7.4 cm, težak do 23 g. Glava zajema polovico dolžine; okončine hitro rastejo (tako da glava do 20. tedna zajema le še tretjino dolžine)

2. semester:

  1. Plod je dolg 8.3 cm,težak 43 g. Rasti začnejo lasje, obrvi, trepalnice.
  2. Plod je dolg 12.7 cm, težak 57 g. Na ultrazvoku lahko vidimo sesanje palca. Začuti lahko močno svetlobo od zunaj, stisne pest, refleksno smeji. Zunanje spolovilo je že popolnoma oblikovano.
  3. Plod je dolg 13.5 cm, težak 70 g. Vse mišice in kosti so oblikovane. Izločanje urina in krvni obtok že delujeta.
  4. Plod je dolg 14.5 cm, težak 110 g. Ušesa so popolnoma oblikovana, razvija se sluh. V telesu se začne kopičiti maščevje. Če je deklica, se v jajčnikih nahaja 6 milijonov jajčnih celic (njihovo število do poroda pade na 1 milijon).
  5. Plod je dolg 13 cm, težak 140 g. Srce je popolnoma oblikovano, plod sliši materin utrip in zunanje zvoke. Oblikovani so prstni odtisi.
  6. Plod je dolg 17.8 cm, težak 200 g. Vsa čutila se hitro razvijajo. Pri deklici se razvijajo jajčniki in raste število jajčnih celic.
  7. Plod je povp. dolžine 19.7 cm, težak 260 g. Notranji organi so že na svojem mestu kot pri odraslem, zato se opravi ultrazvočna ocena pravilnega razvoja. Moč je že določiti spol otroka.
  8. Plod je povp. dolžine 21.6 cm, težak 340 g. Obdobje močnega gibanja plodu v maternici. Očesne veke so že popolnoma oblikovane, moda pri dečkih se spuščajo v mošnjo, nožnica deklic je popolnoma oblikovana.
  9. Plod je dolg 25 cm, težak 400 g. Sliši že zelo dobro. Rasti začnejo obrvi, nohti so zrasli do vrhov prstov, razvije se čut za okus.
  10. Plod je dolg 28 cm, težak 450 g. V koži nastaja barvilo, zato ni več prozorna, temveč rožnata/rdeča. V pljučih se razvijajo krvne žile. Vse bolj razlikuje zvoke, odziva se lahko na glasbo, lahko prepozna materin glas. Možnost preživetja ob rojstvu v tej stopnji je 17 %.
  11. Plod je dolg 30 cm, težak 540 g. Oči se odzivajo na svetlobo, nosnice se odpirajo, odzivi so bolj izraziti. Možgani se intenzivno razvijajo. V pljučih se proizvaja sluz, ki preprečuje zlepljenje mehurčkov. Možnost preživetja ob rojstvu v tej stopnji je 39 %.
  12. Plod je dolg 35 cm, težak 600 – 700 g. Možnost preživetja ob rojstvu v tej stopnji je 50 %.
  13. Plod je dolg 35 cm, težak 700 – 800 g. Sluh je že toliko razvit, da lahko plod “skoči” ob glasnem zvoku. Možgani so gladki in ni razvite povezave med živčnimi celicami. Možnost preživetja ob rojstvu v tej stopnji je 80 %.
  14. Plod je dolg 36 cm, težak 800 – 1000 g. Ima pravilen ritem spanja in dejavnosti. Pogosto sesa palec. Trepalnice dokončno izrastejo. Pljuča še niso zrela za samostojno dihanje. Pogosto odpiranje oči. Možnost preživetja ob rojstvu v tej stopnji je 90 %.

3. semester: Otrok je žedovolj velik in razvit, da se lahko z njim “sporazumevamo” s trepljaji, na katere “odgovori” z brcanjem.

  1. Plod je dolg 38 cm, težak 1050 g. Lasje rastejo (a ne pri vseh). Trepalnice in obrvi so debelejše, obrazne poteze bolj izrazite, plod pogosto zeha. Možnost preživetja ob rojstvu med 28. in 31. tednom je 95 %.
  2. Plod je dolg 38 cm, težak 1200 g. Rastejo mišice in notranji organi. Možgani že lahko nadzorujejo dihanje. Plod je vse bolj dejaven. Kostni mozeg ustvarja lastne rdeče krvne celice.
  3. Plod je dolg 39 cm, težak 1200 – 1400 g. Povečuje se količina maščobnega tkiva. Vse več je kanalov v možganih, s čemer se povečuje njihova površina.
  4. Plod je dolg 41 cm, težak 1400 g. V 75 % je plod obrnjen z glavo navzdol. Glavo lahko obrača na eno in drugo stran. Rast se upočasni, nalaga se maščobno tkivo. Rastejo lasje, koža je vse bolj gladka in napeta.
  5. Plod je dolg 42 cm, težak 1600 – 1800 g. Koža je rožnate barve in gladka. Nohti so razviti. Možnost preživetja ob rojstvu v tej stopnji je 95 %.
  6. Plod je odlg 42 cm, težak 1800 – 2000 g. Kosti so popolnoma oblikovane, edino kosti lobanje se še spajajo (zaradi lažjega poroda). Plod se umrija v svojem gibanju zaradi manjke prostora.
  7. Plod je dolg 43 cm, težak 2000 – 2300 g. Obnaša se kot novorojenček – posluša, sanja, čuti. V primeru rojstva v tej stopnji je možnost resnejših zapletov majhna.
  8. Plod je dolg 44 cm, težak 2500 g. Jetra, ledvice, pljuča so popolnoma pripravljeni za izvenmaterično življenje.
  9. Plod je dolg 46 cm, težak 2700 g.
  10. Plod je dolg 48 cm, težak 2950 g. Je že donošen. Intenzivno se razvija imunski sistem.
  11. Plod je dolg 50 cm, težak 3100 g.
  12. – 42. Porod se lahko začne kadarkoli.

V Sloveniji je trenutno (23. 7. 2026) splav dovoljen do 10. tedna nosečnosti; v Kanadi, na Kitajskem in v nekaterih zveznih državah ZDA pa sploh ni zakonsko določene omejitve (seveda tu ne upoštevamo splavov zaradi zdravstvenih zapletov).

Za prepoved splava so potrebni sledeči pogoji:

  1. Uboj nedolžnega človeškega bitja je moralno narobe.
  2. Zarodek mora biti smatran za (nedolžno) človeško bitje.
  3. Splav je primer uboja, končanja človeškega življenja.

Prebujenci zagovarjajo stališče

Moje telo, moja izbira.

To bi torej moralo veljati za vse. Tudi za še nerojene otroke. Da lahko opravičijo svoje zagovarjanje splava, morajo torej, da ostanejo dosledni, nujno zagovarjati tudi stališče, da nerojeni otroci (vsaj v stopnji zarodka) niso živa bitja, ali vsaj niso človeška živa bitja / ljudje. Splav utemeljujejo na različne načine:

  • Ženska, ki opravi splav, naajpogosteje ne more, ali noče skrbeti za otroka, zato je bolje narediti splav, kot pa da otrok odrašča v zelo težkih razmerah, oz. brez ljubečih staršev (ker ga ti ne marajo).
  • Splav je veliko varnejši od poroda.
  • Zarodek še nima razvite zavesti (ti se razvijeta okoli 24-tega in 28-tega tedna); zarodek je lahko živo bitje, ne pa tudi oseba.
  • Zarodek je življenjsko odvisen od matere, ne preživi izven maternice.
  • Zarodek je le skupek celic.
  • Zarodek je zajedalec, zajeda svojo mater – mater se ni primorana žrtvovati za preživetje zajedalca v njej.
  • Zarodek nima razvite občutnosti in torej ob splavu ne čuti ničesar in zato splav ni nasilje.
  • Nerojen otrok se ničesar ne spomni.

Nerojen otrok je živo bitje. Vsaj po kriterijih znanosti. To niti ni zares predmet razprave in niti nima prave teže pri odločanju o splavu. Ampak ali gre za živo človeško bitje? In dalje: gre za osebo? Katere pogoje mora izpolnjevati živo bitje, da se mu prizna človekove pravice? Kaj človeškemu bitju daje svojo vrednost?

Najbolj bedna izjava je, da nerojeni otrok postane živi človek z rojstvom. Ker če je nedonošenček živ človek in se v ničemer, razen tega, da rojen, ne razlikuje od nerojenega otroka v isti stopnji razvoja, potem ta trditev nima nobene podlage.

Krščanstvo uči, da je vsako človeško življenje neprecenljivo. Tu ni razlikovanja v velikosti, številu celic, umski razvitosti, odvisnosti za preživetje, sposobnosti pomnenja, čutnosti, …

Nasilje

Z leve strani se pogosto sliši, da so povsem proti nasilju in za vključenost. A kako je to mogoče, če še glasneje podpirajo splave in pomoč pri samomoru? Mar umor nerojenih otrok ni umor, dejanje nasilja? Kako lahko pordpirajo samomorilnost, ki je prav tako umor, četudi umor samega sebe, nasilje nad samim seboj. So povsem proti nasilju, a očitno ne proti umoru. Vsakemu, ki torej trdi oboje – da je proti nasilju in za splav in/ali pomoč pri samomoru – ni moč verjeti, kajti njegove trditve so protislovne.

Narodno osvobodilni boj

Partizani

Partizani niso bili narodnoosvobodilno gibanje, temveč revolucionarno gibanje. Njihov cilj ni bil osvoboditev slovenskega naroda, temveč poraz okupatorja in komunistična revolucija. Kajti niso osvobajali slovenskega naroda, ampak so ga izsiljevali, ustrahovali za potrebe svoje revolucije. Njihova moč je bila v ustrahovanju, ljudje so jim pomagali iz strahu pred njihovim pobijanjem in požiganjem. Kajti vsakdo, ki se z njimi ni strinjal, je bil proti njim. Vsak, ki ni hotel žrtvovati svojega življenja in življenj svoje družine za partizansko revolucijo, je bil izdajalec. Niso torej osvobajali naroda, ampak svoje tovariše.

Partizani so izkoristili Osvobodilno fronto za potrebe svoje revolucije. Zastavo OF so zamenjali z rdečo zvezdo Sovjetske zveze. To ne pomeni, da so bili vsi partizani hudobni komunisti. Številni so namreč dobronamerno sodelovali v partizanstvu, hoteč prispevati k osvoboditvi naroda, misleč, da njihovi vodje hočejo isto.

Partizani niso narodni heroji. Niso veliki osvoboditelji slovenskega naroda. Kajti na stotine Slovencev v globelih Kočevja njihova revolucija ni osvobodila. Poveličevalci rdeče zvede pravijo:

Brez rdeče zvezde bi zdaj govorili nemško.

To ni niti povsem res, niti to ne opraviči njihovih premnogih zločinov. Oni niso junaki, za kakršne jih številni imajo.

Domobranci

Domobranci so bili odgovor na partizansko gibanje. To so bili tisti, ki so izbrali manjše zlo – sodelovanje z okupatorjem, da se zaščitijo pred partizani, oz. komunizmom in socializmom.

Domobrance se obtožuje, da so prisegli zvestobo Hitlerju. Tu je njihova prisega:

Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!

Prisega Slovenskih domobrancev z Leonom Rupnikom Nemčiji na bežigrajskem Plečnikovem stadionu, 20. malega travna 1944

To ni prisega zvestobe Nemčiji, kaj šele Hitlerju. To je prisega Bogu, da se bodo zvesto, hrabro, z Nemčijo borili proti partizanom in komunizmu (za svojo slovensko domovino, da so za to pripravljeni žrtvovati svoje življenje).

Za primerjavo se prisega nemških vojakov glasi:

Prisegam pri Bogu to sveto prisego, da bom brezpogojno pokoren vodji nemškega rajha in ljudstva, vrhovnemu poveljniku oboroženih sil, Adolfu Hitlerju, in da bom kot pogumen vojak pripravljen kadarkoli žrtvovati svoje življenje za to prisego.

Prisega nemških vojakov Adolfu Hitlerju

Prvič je bila tedaj na omenjeni palači slovesno izobešena tudi slovenska zastava s kranjskim deželnim grbom, godba pa je zaigrala poleg nemške državne in nacionalsocialistične himne tudi pesem Naprej zastava slave.

Janez Peršič: Domobranska prisega dne 20. aprila 1944

Domobranci so tudi podpisali izjavo:

Sem prostovoljno pristopil v Slov. domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, ki je moji deželi že toliko gorja prinesel in vso Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in zato tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnostih in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.

Podpisana izjava Slovenskih domobrancev

Med podpisniki zgornje izjave ni najti imen častnikov organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva.

Po vojni ga je tedanje vojaško sodišče spoznalo za krivega izdaje in sodelovanja z okupatorjem in 4. septembra 1946 so ga usmrtili.

Slovensko vrhovno sodišče je obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt s streljanjem, razveljavilo prosinca 2020. Sodniki so tedaj presodili, da pet izmed enajstih očitanih dejanj iz obsodbe delno ali v celoti ni bilo obrazloženih.

24ur – 80 let od srhljive zaprisege Hitlerju na Plečnikovem stadionu

Domobranci so bili prisiljeni v prisego, sicer bi jih Nemčiji razpustila. Prvo besedilo prisege so domobranci zavrnili, saj je jasno kršilo mednarodno pravo, verjetno je vključevalo tudi zvestobo Nemčiji/Hitlerju, priznavalo okupatorjevo suverenost. Z drugo različico besedila so se tako med drugim izgonili tudi pravni zavezanosti.

Domobranska prisega je prisega pomožnih policijskih enot, ki so bile  …
hkrati tudi del ilegalne strukture vojske Kraljevine Jugoslavije pod poveljstvom generala Mihailovića. Te enote so ohranile nedotaknjeno svojo prisego zvestobe kralju Petru II. kot zakonitemu suverenu in so mu služile v svoji dvojni funkciji: kot samozaščitna enota so v skladu s Haaško konvencijo (1907, IV, čl. 43) izpolnjevale dolžnost vzdrževanja reda in miru ter tako prispevale k temeljni pravici okupiranih državljanov Kraljevine Jugoslavije do javnega reda in varnosti, kralju pa so služile tudi v svoji ilegalni strukturi, kot del vojske Kraljevine Jugoslavije. Del te dvojnosti je bila tudi domobranska prisega.

Domovina – Kolaboracija in propaganda (15. del): Slovenski protikomunisti in kolaboracija 5: domobranska prisega

Priseljevanje

Država, ki hoče ostati pravna država, ne sme dopuščati kršenja zakonov. Nezakoniti priseljenci nimajo pravice bivanja v državi, v katero so vstopili nezakonito. Tudi vsak, ki želi vstopiti zakonito in zaprosi za azil, nima pravice do azila, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev.

Nobena država ni dolžna sprejemati vsakogar, ki se hoče vanjo priseliti. Še več: če se večina državljanov s tako porabo ne strinja, nima pravice porabljati denarja davkoplačevalcev za podporo tujih državljanov. To ni rasizem, diskriminacija ali sovraštvo do drugih narodov.

Evropske politike migrante in begunce vse bolj silijo k ubiranju nevarnih poti, na katerih morajo prečkati puščavo, morje ali divjino gozdov, prav s tem, ko vse običajne in regularne poti zapirajo in onemogočajo. V naslednjem koraku pa to dejstvo, da so na ozemlje evropskih držav prišli po neregularnih poteh, izrabljajo za njihovo kriminalizacijo: za zapiranje v centre za pridržanje – dejansko koncentracijska taborišča  …

Rdeča pesa (Facebook)

Islam

Obstajata nekako dve strani/različici islama – t.i. Mekin in Medinin. Prvi pravi „ti imaš svojo vero in jaz imam svojo“, spodbuja sožitje med verstvi, strpnost, koran je prizanesljiv do drugih verstev.

Alah vam ne prepoveduje, da bi se prijazno in pravično obnašali do tistih, ki se niso borili proti vam niti vas niso izgnali iz vaših domov. Resnično, Alah ljubi tiste, ki so pravični.

Koran 60:8

In potem je različica islama s konca Korana, ko je imel Mohamed že precej svojih pripadnikov, je imel moč. Tam koran naroča:

Bojujte se proti tistim, ki ne verujejo v Alaha in v zadnji dan, ne upoštevajo prepovedi Alaha in Njegovega poslanca ter ne sprejemajo vere resnice med tistimi, ki so prejeli Sveto pismo, dokler ne plačajo davka in se prostovoljno podredijo ter se popolnoma ponižajo.

Koran 9: 29

In ta razlika med islamom v začetku Mohamedovega delovanja in na koncu uči tudi današnje muslimane, kako naj se vedejo: ko so v manjšini, naj oznanjajo strpnost, miroljubnost; in ko postanejo večina, oz. ko so dovolj močni, naj si podredijo nemuslimane. Združene države Amerike, zahodna Evropa – to je današnja Meka, in Bližnji Vzhod – ta je današnja Medina.

Islam dovoljuje otroške poroke (glej tudi statistiko na Girls not Brides). Tako npr. pravi koran, ko razlaga, da mora tisti, ki se namerava ločiti, upoštevati ženske „čakalne dobe“ (torej obdobje, ki mora poteči po ločitvi pred ponovno poroko):

Kar zadeva vaše ženske, ki so že prestopile starost menstruacije – če tega morda ne veste, njihovo čakalno obdobje traja tri mesece, enako velja tudi za tiste, ki še niso imele menstruacije. Kar zadeva nosečnice, se njihovo čakalno obdobje konča z rojstvom otroka. In komurkoli je Alah blizu, bo On olajšal njegove zadeve.

Koran 65:4

Kot pravijo haditi, se je Mohamed poročil z Ajšo pri njenih šestih letih in pri devetih poroko potrdil.

Zunanje povezave

Islam:

Narodnoosvobodilni boj:

Prebujenski članki: