Opombe k Zvezdoslovni uri
Glej Zvezdoslovna ura
- Knjižnica za izračun delov dneva, položaja Sonca ter položaja in osvetljenosti Lune: Mourner: SunCalc
- Svet z Epistler999: GeoLocation
Deli dneva
- zvezdoslovna zora/mrak (astronomska): Sonce 12-16 ° pod obzorjem – del dneva pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu. Na koncu zvezdoslovne zore že opazimo sipano sončno svetlobo v ozračju, oz. je na začetku zvezdoslovnega mraka ne opazimo več.
- pomorska zora/mrak (navtična): Sonce 6-12 ° pod obzorjem – del dneva pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu. Takrat je zaradi sipanja svetlobe že/še svetlo na morju, kjer je obzorje običajno najnižje (torej nižje kot na kopnem); zato je takrat skozi sekstant že/še vidno obzorje in hkrati največ orientacijskih zvezd.
- (meščanska) zora/mrak: Sonce 0-6 ° pod obzorjem – del dneva pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu. Takrat je zaradi sipanja svetlobe že/še svetlo na večini kopnega, vidne pa so še/že najsvetlejša zvezdna telesa; zato se običajno na začetku meščanske zore javna razsvetljava ugasne, oz. se na koncu meščanskega mraka prižgejo; ker je že svetlo, naj bi se v tem času tudi mesto “prebudilo” (ljudje gredo v službo).
- sončni vzhod/zahod: Sonce –6-0 ° – na začetku sončnega vzhoda, oz. na koncu sončnega zahoda, se zgornji rob Sonca navidezno dotakne obzorja; na koncu sončnega vzhoda, oz. na začetku sončnega zahoda, pa se obzorja navidezno dotakne spodnji rob Sonca.
Drugi pojmi
- višina Sonca/Lune: kot med obzorjem in položajem Sonca/Lune. Ko je opazovano telo na obzorju je kot enak 0°, ko je v nadglavišču 90°, ko pa opazovano telo ni vidno (za Sonce je to ponoči), je kot višine negativen.
- kotni odmik (azimut) Sonca/Lune: ker se nahajamo na severni polobli, Sonce vidimo vedno na južni polovici obzorja, zato je za izhodišče odmika vzet jug, ne sever. Na jugu je torej odmik 0°, potem pa gledano v pozitivni smeri: proti zahodu (popoldne) je negativen, proti vzhodu (dopoldne) pa je pozitiven, .
- paralaktični kot Lune: kot med pravokotnico na Zemljino površje v gledišču in ravnino Luninega kroženja. Kot je tako enak 0°, ko gre Luna skozi nadglavišče.
- kot Lune: središčni kot osvetljenega kraka lune, računano vzhodno od severne točke diska; luna je rastoča, če je kot negativen, in pojemajoča, če je pozitiven
- mena Lune: lunin obhod:
| vred. | ime |
|---|---|
| 0 % | mlaj |
| 0-25 % | rastoči srp |
| 25 % | prvi krajec |
| 25-50 % | rastoča Luna |
| 50 % | ščip / polna Luna |
| 50-75 % | upadajoča Luna |
| 50-75 % | upadajoča Luna |
| 75 % | zadnji krajec |
| 75-100 % | upadajoči srp |
Zvezna ura
Letna številčnica
Leto je razdeljeno na 12 mesecev, zapisanih s slovenskimi poimenovanji.
Notranji trak črtic označuje dni in meje mesecev za navadno leto, zunanji pa za prestopno, ki ima en dan konec februarja več, zato so tudi dnevi od tam naprej zamaknjeni za enega naprej in se leto konča po mestu, kjer se začne to prestopno leto. Pravilo za prestopna leta pa je tako: prestopno je vsako leto, ki je deljivo s 4, razen če je deljivo tudi s 100. Če pa je deljivo tudi s 400, je ponovno prestopno. Leto (zvezdoslovno - torej čas, ki je potreben, da Zemlja enkrag obkroži Sonce) namreč ni dolgo točno 365 dni, ampak, kot smo privzeli za to uro, 365.2425 dni, na koncu leta ostane še 0.2425 dneva, kot je razvidno z ure.
Letna številčnica je zasukana tako, da je spodaj zimski obrat, desno spomladansko enakonočje, zgoraj poletni obrat in levo jesensko enakonočje (kar je vse označeno z zima, pomlad, poletje, jesen, in črtnimi oznakami). Posledično je spodnja četrtina kroga zima, desna pomlad, zgornja poletje in leva jesen
Letni kazalec
Vlogo letnega kazalca ima Sonce, ki se vrti okoli Zemlje s hitrostjo enega obhoda na leto, torej s svojim gibanjem kaže dan v letu na letni številčnici.
Urna števičnica
Zemlja je razdeljena na 12 delov s sivimi poldnevniki, torej je označena vsaka druga ura.
Urna številčnica je razpolovljena z rumeno opoldansko črto in modro opolnočno.
Kot urni kazalec deluje v resnici deluje vsaka točki Zemlje, za pomoč pa sta označeni zemljepisni dolžina in širina izbranega položaja z rdečima črtama. Črta širine navidezno miruje, medtem ko dolžina deluje kot urni kazalec za izbrani položaj, ki se zavrti skupaj z Zemljo in tako v 24-ih urah dokonča en zasuk okoli tečaja.
Urni kazalec se torej vrti v pozitivni smeri, oz. v nasprotni smeri običajnega urinega kazalca, saj se v to smer vrti Zemlja gledano s severnega tečaja.