Glej Vodič skozi namestitev Linuxa za namestitev in ureditev okolja, kot ga imam jaz in na katerega se ta priročnik tesno navezuje.

Priročnik za Linux

Ta priročnik temelji na Linux Debianu, v obliki, kakršnega uporabljam jaz (glej tudi Vodič skozi namestitev Debiana, kjer je moje okolje podrobno opisano).

Struktura shrambe

• ~/ = /home/uporabniskoime/ – domača mapa: tu praviloma hraniš vse osebne datoteke
  • .config/ – tu so praviloma nastavitvene datoteke programov
    • sxhkd/sxhkdrc – datoteka z osebnimi bližnjicami (da stopijo v veljavo spremembe v tej datoteki izvedi pkill -usr1 -x sxhkd ali znova zaženi sistem)
  • .local/
    • bin/ – tu so praviloma osebni programčki
    • /share/applications/ – tu so datoteke za slovarske datoteke programov
  • .xinitrc – datoteka z ukazi, ki se izvedejo ob zagonu računalnika
  • bash_history – datoteka z zgodovino izvedenih ukazov v terminalu

Terminal (jezik Bash)

• cd ime_mape = change directory - premakni se v mapo
• cp pot/do/kopirane_datoteke_mape pot/do/ciljne_datoteke_mape = copy - kopiraj
  • -r = recrusive - kopiraj vključno s podmapami in datotekami/mapami v njih (pri kopiranju mape)
• mv izvorna/pot ciljna/pot = move - premakni/preimenuj
• ls= list - izpiši vsebino mape
  • -a = all - prikaži tudi skrite datoteke
  • -v - razvrsti po naravnih številih (npr. a1, a2, a10, a21, …; namesto privzeto leksikografskega reda, npr. a1, a10, a2, a21, …); prezre skrite datoteke z začetnim . ali ..
• ln ciljna_datoteka gledana datoteka = link- ustvari povezavo med dvema datotekama, oz. preusmeritev na ciljno datoteko
  • -s = soft - datoteka kaže na drugo datoteko (ne pa na same podatke ciljne datoteke, kot to počne hard link)
• /iskalni_niz - išče po iskalnem nizu po zapisu
• mkdir ime_nove_mape = make directory - ustvari mapo
• touch ime_nove_datoteke - ustvari novo datoteko
• rm ime_datoteke = remove - odstrani predmet
  • rm -r ime_mape - odstrani mapo z njeno vsebino
• cat ime_datoteke - izpiši vsebino datoteke
• find -name ime_datoteke - poišči datoteko
  • find -type d -name ime_mape = directory - poišči mapo
  • find / -name ime_datoteke - poišči v korenski mapi

Nadomestne oznake:

• .. - mapa eno raven višje, v kateri je trenutna mapa (../.. pomeni mapo dve ravni navzgor itd.)
• * - nadomesti karkoli (npr. abc*pomeni vsak niz znakov, ki se začne z abc)

Dodatno:

• $(ukaz) - uporabi izpis ukaza v ukazu

Sistemski ukazi

• sudo shutdown - ugasni se
• sudo reboot - ponovno se zaženi
  • sudo shutdown -r now - potem, ko se ugasneš, se znova prižgi (precej enako zgornjemu)
• startx - zažene strežnik X, oz. privzeti grafični prikaz (to je lahko DWM, GNOME, KDE,…); prebere datoteko ~/xinitrc, kjer so ukazi, ki naj se izvršijo med zagonom, tudi ukaz za zagon grafičnega okolja (startx &)
• locale - preveri lokalizacijo sistema (jezik, enote, …)
• chmod - spreminjanje dovoljenj datotek
  • chmod +x datoteka - dodeli datoteki izvšilne pravice, da jo lahko recimo zaženeš kot ukaz v terminalu
• man ime-programa = manuals - prikaži navodila programa
• sudo dmidecode -t system - izpiše lastnosti računalniške opreme (diski, spomin, model računalnika, …)

Zunanje naprave

• lsblk - izpiše vse priklopljene naprave (tudi npr. ključke USB)
• xrandr – izpiše ime zaslona in njegove možne povečave
  • xrandr --output "ime-zaslona" --mode širinaxvišina – izberi povečavo za določen zaslon
• udisksctl
  • mount/unmount - namesti/odmesti zunanji pogon (npr. udisksctl mount -b /dev/sda1 namesti pogon);
• aft-mtp-mount pot/do/dlančnika - namesti dlančnik

Upravljanje programov

• sudo apt install ime-programa - namesti program
• sudo apt update - posodobi seznam nameščenih paketov
• sudo apt upgrade - posodobi programe
• dpkg -l | grep ime-programa - izpiše seznam vseh paketov, katerih ime ustreza izbranemu
• ime-programa --version - izpiše različico programa
• which ime-programa - izpiše kraj shrambe programa (običajno /usr/bin/)
• sudo apt remove ime-programa - odstrani program, a ohrani nastavitvene datoteke (npr. /etc)
• sudo apt purge ime-programa - odstrani program z vsemi nastavitvenimi datotekami
• apt purge --remove ime-programa - odstrani program z vsemi nastavitvenimi datotekami
• sudo apt clean - čiščenje predpomnilnika paketov, ki ga APT ustvari pri nameščanju ali posodabljanju programske opreme
• sudo apt autoremove - očisti nepotrebne pakete, ki so bili nameščeni kot odvisnosti

Nameščanje programov iz vira

• make - izvozi program, oz. prebere datoteko makefile
• sudo make install - izvozi in naloži program - sudo make clean install - naloži program in odstrani namestitvene datoteke (datoteke build) – običajno je priporočljivo uporabiti tega

Primer Sucklessa:

Priporočljivo je imeti vse programe nameščene iz vira v ločeni mapi, npr. ~/viri/.

git clone prenese v trenutno mapo, zato se pred prenašanjem premakni v ~/viri/ (ali kamorkoli, kjer hočeš to imeti shranjeno).

1. git clone https://git.suckless.org/program – prenos programa (za natančen naslov poglej na spletno stran)
2. cd ~/viri/program – pojdi v mapo programa, ki si ga prenesel in ga hočeš namestiti
3. sudo make clean install – namesti program, kot opisano zgoraj

Nastavitvena datoteka programa je config.h, config.def.h pa je varnostna kopija te nastavitvene datoteke.

Dodatki (Patches):

1. Sledi povezavi na spletni strani “dodatka” in shrani datoteko dodatek.diff v ~/viri/program/patches/dodatek.diff
2. Prestavi se v mapo programa, ki mu “dodajaš” zadeve: cd ~viri/program/
3. Dodaj zadevo programu: patch -i patches/dodatek.diff
4. Ponovno namesti program z dodatkom: sudo make clean install

Odstranitev dodatka: ponovno zaženi ukaz za dodajanje, saj te nato vpraša, če hočeš dodatek odstraniti.

Ustvarjanje zagonskega ključka

(ang. bootable USB drive)

Zagonski ključek je običajno potreben pri nameščanju operacijskega sistema.

• Prenesi operacijski sistem. Privzeli bomo, da se prenešena datoteka ISO nahaja pod pot/do/datoteke.iso.
• Z uporabo lsblk ugotovi naziv ključka. Tu bom privzel, da se imenuje sdb (najpogostejše za USB), oz. se nahaja na /dev/sdb (pogosto pa se imenuje tudi sda).
• sudo umount /dev/sdb* – odklopi USB
• sudo dd if=pot/do/datoteke.iso of=/dev/sdb Dodatne možnosti (parametri) ukaza:
  • status='progres – sproti kaže napredek pri zapisovanju operacijskega sistema an ključek
  • oflag=sync

Ventoy

• sudo bash VentoyWeb.sh
• v brskalniku odpri http://127.0.0.1:24680 in namesto Ventoy na izbrani zunanji pogon
• sudo partprobe /dev/sda (sda oz. kakršno ime ima tvoj pogon) – znova preveri particijsko preglednico pogona, da izpiše tudi novo ustvarjene particije
• kopiraj sliko v eno od dveh particij, ki se imenuje Ventoy
• odklopi pogon

Omrežna povezava

• ip link show - preveri omrežni vmesnik(wlp2s0 je brezžično omrežje, enp1s0 je kabelsko)
• ip link set ime-vmesnika up - omogoči vmesnik
• ip route - preveri prehod/vrata
• sudo iwlist ime-vmesnika scan | grep ESSID - preglej razpoložljiva omrežja
• ping naslov_gostitelja_ali_naslov_IP - s pingom preveri, če ti omrežje odgovarja - če si povezan (8.8.8.8 oz. google.com je Google)

NetworkManager

• systemctl enable NetworkManager - omogoči upravitelja omrežja
• systemctl start NetworkManager - zaženi NetworkManager
• systemctl status NetworkManager - preglej stanje NetworkManagerja
• systemctl restart NetworkManager - znova zaženi NetworkManager

NMCLI

(Network Manager Client)

• nmcli - prikaže podroben seznam razpoložljivih omrežij;
  • nmcli con = nmcli connection show - prikaže seznam shranjenih omrežij;
    • nmcli connection show --active - prikaže seznam omrežij, na katera si trenutno povezan;
  • nmcli connection up ime-omrežja - poveže se na omrežje;
  • nmcli connection down ime-omrežja - prekine povezavo z omrežjem;
  • nmcli device > nmcli device status - prikaže strnjen seznam razpoložljivih omrežij
    • nmcli device wifi = nmcli dev wifi > nmcli device wifi list - pokaže razpožljiva brezžična omrežja (WiFi)
      • nmcli device wifi connect ime_omrežja - poveži se na brezžično omrežje (če nima gesla ali je to že shranjeno, ne rabiš podati gesla - če ne, glej spodaj)
        • nmcli device wifi connect ime-omrežja password geslo - poveže se na brezžično omrežje, ki je zaščiteno z geslom (geslo se nato po prvem uspešnem povezovanju shrani - glej ukaz zgoraj);
      • nmcli device wifi rescan - znova išče za razpoložljivimi omrežji;
      • nmcli device wifi show-password = nmcli device wifi show - pokaže kodo QR omrežja;
      • nmcli device showprikaže podroben seznam razpoložljivih omrežij;
  • nmcli radio wifi - preveri, če je omogočeno brezžično omrežje (WiFi), oz. naprava za brezžično omrežje;
    • nmcli radio wifi on - vklopi/omogoči napravo za povezovanje s brezžičnim omrežjem;

Eduroam

1. Prenesi namestitveni program (ta program je v Pythonu) na strani cat.eduroam.org.
2. Naredi datoteko izvršljivo z sudo chmod +x ime_datoteke.py.
3. Namesti odvisnosti (če tega ne narediš pred zagonom programa ti bo pač program sam povedal, da moraš):
   • python3
   • python3-dbus (vmesnik za sporazumevanje Pythona z D-Busom, ki omogoča pogovarjanje s programi kot je Network Manager)
   • network-manager
   • če uporabljaš GUI tudi network-manager-gnome
4. Zaženi program ime_datoteke.py.

Upravljanje datotečnih oblik

Združevanje datotek

• convert {imena_slik} ime_PDF-ja - združi več slik JPG v en PDF
• pdfjam {imena_PDF-jev} -o ime_nove_datoteke.pdf - združi več PDF-jev v enega
  • -o - ugane vrsto datotek za pretvorbo po končnicah teh datotek
  • --paper velikost_strani - določi velikost strani v PDF-ju (npr. --paper a4paper za A4)
• qpdf --empty {imena_PDF-jev} -- ime_nove_datoteke.pdf - združi PDF-je, pri čemer ohrani izvorne velikosti strani
  • --empty - velikost strani ni opredeljena - vsem stranem določi enako najprimernejšo velikost
  • --pages - ohrani izvorne velikosti strani (?)

Pretvarjanje datotek

• mogrify -format vrsta-datoteke ime_datoteke - pretvori datoteke (z ustrezno končnico) v želeni vrsto datoteke (npr. pretvori sliko JPG v PDF: mogrify -format pdf datoteka.jpg)
  • -format [vrsta-datoteke] - določi vrsto (format) datoteke (npr. -format pdf za PDF)
• pandoc - pretvornik strukturiranih besedilnih dokumentov
  • -o izhodna_datoteka - ugane vrsto izhodne datoteke za pretvorbo po končnici te datoteke
  • -f vrsta_datoteke = from - opredeli vrsto (format) vhodne datoteke (npr. -f markdown, -f html)
  • -t vrsta_datoteke = to - opredeli vrsto (format) izhodne datoteke
  • -s = standalone - ustvari samostojen dokument (ne pretvori datoteke le kot del dokumenta; pri npr. HTML tako npr. doda še <!DOCTYPE>, <html>na začetku, ustvari <head>, metapodatke,<body>, …)
  • pandoc predstavitev.md -t beamer -o predstavitev.pdf - pretvorba v PDF s prosojnicami
  • --toc - v novem dokumentu ustvari kazalo
  • --lua-filter=datoteka.lua - pravila za pretvorbo (npr. za ustvarjanje ID-jev naslovov v ustrezni obliki)
  • --metadata metapodatek="vrednost" - doda metapodatek
    • --metadata title="Naslov" - doda izbrani naslov
    • --metadata lang=sl - doda slovenščino za jezik dokumenta
  • Za pretvorbo v HTML:
    • --template=predloga.html - novo datoteko ustvari po predlogi, kar omogoča popolen nadzor nad sestavo izhodnega HTML-ja (sicer pandoc uporabi svojo privzeto)
    • -c slog.css - doda povezavo do datoteke CSS sloga v datoteko HTML (torej vrstico <link rel="stylesheet" href="slog.css" />)
    • -B dodatek.html - doda na začetek <body>v izhodnem HTML (npr. za kazalno pasico, začeten Javascript, …)
    • -A dodatek.html = append - doda na konec <body> v izhodnem HTML (uporabno npr. za nogo strani, dodajanje Javascripta za analitiko, …)
    • -H dodatek.html = head - doda na začetek <head> v izhodnem HTML (uporabno za dodajanje metapodatkov <meta>, CSS-ja, JS-a, …)
• ffmpeg - orodje za obdelavo posnetkov - pretvarjanje, obrezovanje, izrezovanje, združevanje, spreminjanje kakovosti, ločljivosti, dodajanje podnapisov, …
  • ffmpeg -i posnetek.mp3 -ss 00:00 -t 00:20 -c copy izsek.mp3 - obreži posnetek

Stiskanje datotek

• sudo apt install zip gzip tar
• zip -r moja_mapa.zip moja_mapa – ustvari stisnjen (.zip) dvojnik mape moja_mapa
• unzip moja_mapa.zip – razširi stisnjeno mapo moja_mapa.zip v navadno mapo moja_mapa
• tar -cvzf moja_mapa.tar.gz moja_mapa – navadno mapo moja_mapa stisne v moja_mapa.tar.gz (c = create, v = verbose, z = uporaba (GNU)zip, f = za opredelitev imena izhodne datoteke); dvojna končnica je zaradi orodij TAR in GZIP
• tar -xvzf moja_mapa.tar.gz – razširi stisnjeno mapo moja_mapa.tar.gz (.tar - arhivska; .gz - stisnjena)

Upravljanje sprememb datotek

• diff izvorna_datoteka spremenjena_datoteka > spremembe.diff - ustvari datoteko s spremembami (patch)
  • -u = unified diff - bolj berljiva oblika datoteke s spremembami
• git diff > spremembe.patch - ustvari datoteko s spremembami
• patch < spremembe.diff - uporabi popravke iz datoteke .patch ali .diff na izvirni datoteki v trenutni mapi
  • običajno je priporočljivo uporabiti argument -p, ki poskrbi za začetne poševnice pri imenih datotek za spremembo, torej: patch -p1 < spremembe.diff

Git

Npr. za sinhronizacijo z GitHubom, Codebergom, …

• git clone URL - podvoji repozitorij na URL-ju na svoj računalnik
• git init - ustvari mapo Gita – od zdaj naprej Git sledi spremembam v tej mapi
• git checkout -b main = git branch main + git checkout main - ustvari novo vejo z imenom main in se nanjo priklopi
• git add {datoteke} - dodaj datoteke v Git pred objavo
• git commit - ustvari objavo
  • -m "opomba" = message - opomba/povzetek/sporočilo objave
• git remote add origin URL - opredeli mesto objave (spletni naslov repozitorija; to je potrebno le prvič)
• git push -u origin main - poveži repozitorij na računalniku in oddaljeni repozitorij (npr. na GitHubu, Codebergu), oz. objavi spremembe (vprašalo te bo za up. ime in geslo)
  • -u = upstream remote
  • main - nastavi vejo, na kateri objavljamo (main je ime glavne veje)
• git status - preveri stanje Gita - primerja vsebino glede na oddaljeni repozitorij
• git log - izpiši zgodovino objav
• git pull - prejme spremebe, narejene na oddaljenem repozitoriju
• git remote -v - izpiše, kateri URL-ji se uporabljajo za remote
• ssh -T git@github.com - preveri povezavo prek SSH (prek ključa)
• ssh-add ~/.ssh/id_ed25519 - dodaj ključ
• ssh-add -l - preveri ključe, dodane v agent
• git diff > spremembe.patch - ustvari datoteko s spremembami (od kdaj – od začetka repozitorija ali od zadnje objave?)

Strežnik

Sinhronizacija s strežnikom (npr. pri Hetznerju):

• ssh-keygen -t ed25519 -C "tvoje_ime" -f pot/do/datoteke - ustvari ključ SSH
  • javnega (daš ga Hetznerju) in zasebnega (ostane pri tebi);
    • -t ed25519 - opredeli vrsto ključa, oz. kriptografskega algoritma (Ed25519 je med najvarnejšimi);
    • -C "tvoje_ime - opredeli opombo (comment), oz. ime ključa, ki si ga sam izbereš, da veš za katerega gre (posebno če jih imaš več);
    • -f pot/do/datoteke - določi mesto, kamor naj se ključ shrani in ime datoteke (privzeto je to ~/.ssh/id_ed25519) - ta parameter sicer ni nujen, saj te po njem program sam vpraša, če ga ne navedeš
• ssh-keygen -p -f ~/.ssh/id_ed25519 - spremeni geslo ključa (torej ga s tem lahko tudi odstraniš, če poznaš trenutno geslo);

ssh-keygen ustvari zasebni ključ id_[vrsta] in javni ključ id_[vrsta].pub. Javni ključ moraš shraniti na strežniku v datoteko .ssh/authorized_keys.

• ssh up_ime@tvoj_naslov_IP - predstavi strežniku svojo napravo (za uporabniško ime uporabi tisto s K-jem, K{deset števk})
• ssh-add ~/.ssh/id_ed25519 - dodaj ključ v ssh-agent
• curl {možnosti} URL - pridobivanje podatkov od oddaljenega strežnika ali pošiljanje podatkov oddaljenemu strežniku
  • -L - sledi preusmeritvam, dokler ne dospe do cilja

Lokalni strežnik za npr. razvijanje spletišč:

• python3 -m http.server 8000 – zagon Pythonovega strežnika
• odpri stran localhost:8000 v brskalniku

Lokalni strežnik

Lokalni strežnik se uporablja predvsem pri razvijanju spletnih strani.

• python3 datoteka.py - zaženi Python datoteko
• live server - zažene lokalni strežnik, brez dodatnih opredelitev odpre index.html v mapi, kjer je bil ukaz izveden
  • live server --open=pot/do/datoteke - zažene lokalni strežnik in odpre izbrano datoteko
• php -S localhost:8000 – streže na lokalnem naslovu http://localhost:8000

Programi

ST

(Simple Terminal)

Bližnjice:

• Ctrl+c - ustavi program;
• Ctrl+Shift+c = copy - kopira izbrano besedilo v odložišče
• Ctrl+Shift+v = sredinska tipka - prilepi iz odložišča

Ukazi:

• clear - počisti prejšnje ukaze in izpise v oknu;
• ime-programa & - zažene program v ozadju (za delovanje brez izpisov v terminal, kjer je bil odprt)

DWM

(Dynamic Window Manager)

Za tipko Mod1 se običajno uporablja/nastavi tipka Super.

• Ctrl+Shift+Q – zaustavi DWM
• F11 - celozaslonski način
• Mod1+Shift+c = close - zapri trenutno okno
• Mod1+Enter - nastavi prvo okno pod glavnim kot glavno
• Mod1+j/k - premikni se po oknih naprej/nazaj
• Mod1+Tab - premikaj se med okni
• Mod1+l/h - povečaj/zmanjšaj širino stranskih oken
• Mod1+i/d - povečaj/zmanjšaj število oken kot glavna
• Mod1+[0 - 9] - preklopi delovno površino (pod 0 so vsa odprta okna)
• Mod1+Shift+[0 - 9] - dodeli oknu drugo oznako (tj. delovno površino; Mod1+Shift+0 dodeli oknu vse oznake 1 - 9)
  • od1+Shift+Ctrl+[0 - 9] - dodeli oknu dodatno oznako poleg trenutne
• MMod1+b = bar - prikaži/skrij zgornjo pasico
• Mod1+m - pojdi v način celozaslonskih oken
• Mod1+t = tiles - pojdi v prikaz oken v mozaičnem načinu
• Mod1+Tab - premikaj se med okni
• Mod1+a - odpre meni
• Mod1+Shift+Enter - odpre terminal
• Ctrl++/- - povečaj/pomanjšaj velikost pisave

VIM

Ukazi:

• e = edit - urejaj datoteko (če ni opredeljena druga datoteka, posodobi trenutno, za primer, da je bila spremenjena drugje)
  • e ime_datoteke - urejaj (odpri) datoteko
• bd - preneha z urejanjem trenutno ogledovane datoteke (zapre za urejanje)
• < oz. :> - zamakni vse označene vrstice v levo oz. desno
• s/niz/zamenjava - zamenja niz v trenutni vrsticii
  • %s/niz/zamenjava/g - zamenja niz v vseh vrsticah
  • %s/niz/zamenjavanew/gc - za vsako zamenjavo vpraša
• N – skoči v vrstico številka N

Nastavitveni ukazi:

• set wrap / set nowrap – nastavi prelom, oz. odnastavi prelom prikaza vrstic glede na širino okna seje
• set tabstop=4 – nastavi širino zamika vrstic (taba) na 4 znake
• set textwidth=80 linebreak – nastavi širino besedila na 80 znakov, linebreak omogoči samodejno prelamljanje vrstice, ko je dosežena ta meja.
• set background=dark / set background=light – spreminjaj barvni način (temen/svetel)
• set foldmethod=metoda – nastavi metodo zlaganja vrstic; metode, ki so na voljo: manual, indent (glede na zamike), syntax, marker, expr, diff

Tovrstni ukazi se uporabljajo tako v nastavitveni datoteki vimrc, kot tudi znotraj seje, kjer v ukazni način vstopiš z bližnjico :.

Bližnjice:

• i = insert – preklopi v urejevalni način
• v = visual – preklopi v ogledovalni način, v katerem lahko izbiraš besedilo, uporabljaš vse bližnjice
  • Shift+v - preklopi v ogledovalni način vrstic (za izbiranje celotnih vrstic)
• Shift+2 / “ - izberi register odložišča (odložišče moraš izbrati pred kopiranjem z npr. y)
  • + - “običajen” register
  • * - register terminala
  • 0 - register zadnjega kopiranja z y (yank, ne pa tudi izrezovanja z d)
• y = yank - kopiraj
• d - izreži (tj. kopiraj in izbriši)
• p = paste - prilepi
• u = undo - pojdi korak nazaj v zgodovini urejanja
• gg - na začetek datoteke
• Shift+g - na konec datoteke
• 0 - na začetek trenutne vrstice (v urejevalnem načinu deluje le splošni Home, kar je običajno Fn+levo)
• $ - na konec trenutne vrstice (v urejevalnem načinu deluje le splošni End, kar je običajno Fn+desno)
• Tab – premikaj se med urejevanimi datotekami
• gq – prilagodi širine vrstic izbranega besedila na anstavljeno širino z set textwidth=80 (glej nastavitvene ukaze zgoraj)
  • gqip – prilagodi širine vseh vrstic v trenutnem odstavku (ne da bi bile vse izbrane)

Zlaganje vrstic (folding):

• zc / zo zapri/odpri zavihek
• za preklopi odprtost trenutnega zavihka
• zM / zR zapri/odpri vse zavihke

Dodajanje niza v več vrstic hkrati (a navpično poravnano):

1. na mesto urejanja v prvi vrstici,
2. Ctrl+v
3. označi stolpec (gor/dol)
4. Shift+i, dodaj,
5. Esc, Esc

LF

Uporablja podobne bližnjice kot VIM:

• r = rename - preimenuj predmet
• y = yank - kopiraj
• d - izreži
• p = paste - prilepi
• c = clear - prekliči ukaze (kopiraj, izreži prilepi, … za izbrane predmete)
• Space - izberi/odizberi predmet
• v = invert - obrni izbor
• u = unselect - odizberi vse
• gg - premakni se na vrh seznama predmetov
• Shift+g - premakni se na dno seznama predmetov
• s = sort - razvrsti
• s - razvrsti po …
• z - nastavi
  • zh = hidden - skrij/prikaži skrite datoteke
  • zr = reverse - razvrsti predmete v obratnem vrstnem redu
  • zt = time - prikaži čas datotek/map
  • zs = size - prikaži velikost datotek
• Super+w - odpri trenutno mesto v terminalu
• $ - odpre ukazno vrstico, kjer lahko uporabljaš ukaze terminala (le tako lahko npr. brišeš) - ta bližnjica ni privzeto nastavljena
• /iskalni_niz - išči
  • n / Shift+n - premikaj se naprej/nazaj po zadetkih iskanja

YT-DLP

Prenos posnetkov z YouTuba pa tudi številnih drugih spletnih mest

• yt-dlp {možnosti} {--} URL-ji - prenese posnetek na naslovu URL
  • -x - izvozi samo zvok
  • -o pot/do/datoteke - nastavi izhodno pot/ime datotek(e)
    • %(playlist_index)s - zaporedna številka posnetka v seznamu predvajanja
    • %(playlist_title)s - naslov seznama predvajanja
    • %(title)s - naslov posnetka
    • %(ext)s - končnica datoteke
  • --restrict-filenames – odstrani posebne znake in presledke v imenih datotek
  • -f bestaudio - izbere najboljši zvok (posebej če npr. itak prenašaš le zvok)
  • -f bestvideo - izbere najboljšo sliko (posebej če npr. itak prenašaš le sliko)
  • -f bestvideo+bestaudio - izbere ločeno najboljšo sliko in najboljši zvok, ter ju združi
  • -f best - izbere najboljšo datoteko
  • --audio-format vrsta-datoteke - pretvori v izbrano vrsto zvočne datoteke (npr. --audio-format mp3 pretvori v mp3, lahko pa je tudi wav, flac, opus)
  • --audio-quality 0 - izbere najboljšo možno kakovost zvoka
  • --embed-metadata - doda metapodatke (naslov, avtor, datum, …) v datoteko
  • --ignore-errors = -i - nadaljuje tudi ob napakah
  • --progress - prikaz napredka prenosa (to počne tudi že privzeto, zato te možnosti ni potrebno izcrecno navajati)
  • --cookies-from-browser BRSKALNIK[:profil] – pridobi piškotke (prej jih moraš prenesti) za strani, kjer je potrebna prijava, ali prihaja do s tem povezanih napak (npr. --cookies-from-browser firefox)
  • --no-overwrites – ne prepiši že obstoječih datotek
  • --download-sections "*01:57:00-03:05:06" - prenesi le odsek(e) (lahko pa obrežeš šele po prenosu - za to glej ffmpeg)
    • --postprocessor-args "-ss 01:57:00 -t 03:05:06" - obreži šele po prenosu z ffmpeg
    • --force-keyframes-at-cuts "*01:57:00-03:05:06" - zagotovi bolj natančno rezanje med sličicami (deluje le z nekaterimi oblikami datotek)

NCMPCPP

• 1 - na sezname predvajanja (Playlist)
• 2 - na seznam vseh skladb (Browse)
• 3 - na iskalnik (Search engine)
• 4 - na knjižnico (Media library)
• 5 - na urejevalnik seznamov predvajanja (Playlist editor)
• 6 - na urejevalnik oznak skladb (Tag editor)
• 7 - na izhodne programe za zvok (Outputs)
• 8 - na prikazovalnik zvoka (Music visualizer)
• = - na uro (Clock)
• e = edit - odpri preprost urejevalnik oznak skladbe (tiny tag editor)
• l = lyrics - naloži besedilo pesmi
• >/< - pojdi na naslednjo/prejšnjo skladbo na seznamu
• f/b = forward/backward - išči naprej/nazaj v pesmi
• r = repeat mode - preklopi na način ponavljanja
• z - preklopi na naključni način
• y - preklopi na način ene skladbe (po eni sladbi prekine predvajanje)
• u = update - posodobi knjižnico
• i - pokaži podatke o skladbi
• : - odpri ukazno vrstico

JOSM

(Java OpenStreetMap editor)

Urejevalnik zemljevida Open Street Map (OSM)

JOHM

(JOSM za Open Historical Map)

JOSM lahko uporabljaš tudi za urejanje Open Historical Map (OHM), za to pa moraš spremeniti nastavitve tako, da program uporablja ustrezen strežnik za prenos podatkov in nalaganje sprememb.

Če JOSMa ne nameravaš uporabljati zgolj za urejanje OHM, je priporočeno ustvariti ločeno datoteko z nastavitvami, da ti ni treba nastavitev spreminjati vsakič, ko urejaš drug zemljevid (OSM/OHM). V nasprotnem primeru preskoči ta korak.

• Nastavitvena datoteka se običajno nahaja na naslovu ~/.config/JOSM/preferences.xml. Ustvari dvojnik teh nastavitev (npr. ~/.config/JOHM/preferences.xml).
• Zaženi JOSM tako, da uporablja ta dvojnik nastavitev: JAVA_OPTS="-Djosm.pref=$HOME/.config/JOHM" josm (ob zagonu programu poveš, katere nastavitve naj uporabi).

Urejanje nastavitev za uporabo OHM (te nastavitve se bodo shranile v nastavitveno datoteko, s katero s program odprl):

• V Nastavitvah/Preferences odkljukaj “Use the default OSM server URL” in pod OSM Server URL vnesi https://www.openhistoricalmap.org/api. Pritisni Validate. Tako nastaviš ustrezen strežnik.
• Prijavi se s svojim računom za OHM (pred tem se odstrani svoj račun za OSM, če si se pred tem prijavil z njim).
• Poljubno nastavi še Overpass server na https://overpass-api.openhistoricalmap.org/api/.
• Poljubno nastavi vzdevek za zagon JOHMa v terminalu: na konec datoteke ~/.bashrcdodaj: alias johm='JAVA_OPTS="-Djosm.pref=$HOME/.config/JOHM" josm' (shrani in posodobi rabo te datoteke z source ~/.bashrc). Zdaj lahko program odpreš z ukazom johm.
  • Lahko še ustvariš skripto ~/.local/bin/johm s sledečo vsebino: bash #!/bin/bash JAVA_OPTS="-Djosm.pref=$HOME/.config/JOHM" josm "$@"

Uporabni vtičniki za “JOHM”:

• ohm-date-filter: zasenči elemente, ki niso znotraj izbranega obdobja
• PicLayer: prikaz slike zemljevida in nje umeščanje v prostor (na Wikiju)

---

Zunanje povezave in viri

• Luke Smith: The Voidrice (GitHub)
• Hetzner Community - Tutorials - Setting up an SSH key – ustvarjanje varnostnih ključev SSH
• VIM Cheat Sheet – bližnjice v VIM-u
• Codeberg Docs - Your First Repository – Git pri Codebergu, med drugim
• Wiki OpenStreetMap – OpenHistoricalMap/JOSM
• YT – Mashed – COMPLETE Beginners guide to Suckless (Dwm, Dmenu, ST)

Drugo, povezano z Linuxom:

• Software Galaxies – zemljevid odvisnosti med posameznimi paketi glede na upravitelja paketov