Vodič skozi namestitev Linuxa

Nekatere moje nastavitvene in druge datoteke Linuxa se nahajajo na Codebergu: My Linux Configs.

Tukaj so navedeni koraki, po katerih prideš do skoraj enakega okolja kot je moje.

Ustvarjanje zagonskega ključka in dostop do zagonskega menija

Debian.org > Other downloads > small installation image > prenesi amd64. S tem si prenesil datoteko ** *.iso**
Ustvari zagonski ključek (ang. bootable flash USB) s to datoteko. V ta namen na Windowsu uporabi npr. Rufus ali Balena Etcher.
V programu izberi datoteko *.iso in napravo (najpogosteje je to ključek USB), ki jo boš uporabil za nameščanje. Pri tem bo izbrisano vse, kar je bilo prej na tej napravi (npr. USB)
Zaženi računalnik in pritiskaj F12 ali F9 (odvisno od računalnika, lahko je tudi kaj tretjega, pogosto pa piše, kaj naj bi pritiskal)
Odpre se zagonski meni, kjer izbereš svojo zagonsko napravo (ključek USB)

Namestitev operacijskega sistema

Izberi Graphical install ali Install

Jezik nastavi na angleščino (čeprav je na voljo tudi v slovenščini), ker je tako mnogo lažje razhroščevati morebitne napake
Državo lahko izbereš svojo (Slovenia, predvidevam)
Tipkovnico izbereš tako kot jo imaš (Slovenian, predvidevam)
Izberi hostname, kar je ime tvoje naprave (kot bo vidno v omrežju in tebi)
Ime domene (Domain name) pusti prazno (razen če vzpostavljaš strežnik – pa tudi v tem primeru se da to nasataviti kasneje)
Geslo skrbnika (Root password) pusti prazno, če hočeš biti edini uporabnik in s pravicami skrbnika (roota)
Izberi svoje uporabniško ime (Full name for the new user)
Izberi geslo (tega novoustvarjenega uporabnika, ki bo imel skrbniške pravice, če nisi predhodno izbral gesla skrbnika)
Partitioning method izberi Guided – use entire disk, če hočeš imeti na napravi le Linux (ostale podatke na disku bo izbrisalo!)
Pazljivo izberi pravi disk, na katerega boš namestil Linux (da ne izbereš recimo zagonskega ključka, ker bo potem Linux namestilo na ključek)
Izberi ločena particija za ** * (to pomeni, da ločiš svoje datoteke – hranjene v – od datotek operacijskega sistema, ki jih praviloma ne urejaš neposredno)
Potrdi
Zdaj bo namestilo operacijski sistem, ter preneslo in maestilo vse potrebne pakete/programe
Zavrni Scan extra installation media, če nočeš namestiti Linuxa na dodatno napravo
Izberi svojo državo za archive mirror
Izbereš lahko privzet strežnik (archive mirror) deb.debian.org za prejem posodobitev, razen če veš, kjer ti je najbljižje, oz. je zate najhitrejši
HTTP proxy pusti prazno
Prikaže se seznam razpoložljivih uporabniških vmesnikov (GNOME, Xfce, GNOME Flashback, KDE Plasma, Cinnamon, MATE, LXDE, LXQt) oz. spletni/SSH strežnik. Odizberi privzeto izbran uporabniški vmesnik GNOME in Debian desktop environment, ker bomo v nadaljevanju namestili DWM (če pa tega nočeš, se naše poti tu razidejo in je nadaljevanje Vodiča skoraj brezpredmetno) in pusti izbrano standard system utilities
Če si izbral katerega izmed uporabniških vmesnikov, se bo zdaj prenesel
Install the GRUB boot loader potrdi (to je zagonski meni)
Izberi napravo, kamor želiš namestiti GRUB (to je skoraj zagotovo disk naprave, na katero trenutno nameščaš Linux) – običajno /dev/sda ali /dev/vda
Namestitev Linuxa je končana, nadaljuj na ponovni zagon

Zagon novega operacijskega sistema:

Ob ponovnem zagonu v zagonskem meniju izberi Debian GNU/Linux
Zdaj si v Linuxu brez uporabniškega vmesnika (ker ga moramo še namestiti, poleg še nekaterih drugih zadev)
Prijavi se, kot zahtevano, z uporabniškim imenom in geslom, ki si ju nastavil

Urejanje operacijskega sistema

sudo apt update – posodobi seznam nameščenih paketov programov
sudo apt install … – namesti orodje …
- xorg – namesti strežnik X
- xinit – program, ki se izvede ob zagonu; lahko tudi nastavimo, kaj vse naj se še zažene ob zagonu sistema
- git – Git, orodje za upravljanje z izvorno kodo (tako tudi prenos datotek s spletišč kot SO GitHub, GitLab in Codeberg)
- curl – Curl, orodje za en izmed načinov prenosa datotek s spleta
- make – program za “izgradnjo”, prevajanje orodij iz “nastavitvenih datotek” v binarne za uporabo
- build-essential – namesti potrebne pakete za izgradnjo z ukazom make
- network-manager – orodje za upravljanje z omrežjem
sudo systemctl start NetworkManager – zažene NetworkManager
sudo systemctl enable NetworkManager
nmcli device wifi connect ime_omrežja password geslo_omrežja – tako se lahko zdaj povežeš tudi na na brezžično omrežje (izbirno)

Nameščanje Sucklessovih orodij iz vira

mkdir viri – ustvari mapo, v katero bomo shranili programe, prenešene iz vira
cd viri – premakni se v to mapo
git clone … – prenese zadevo (repozitorij) s spleta
- https://git.suckless.org/dwm – Dynamic Windows Manager (DWM), upravitelj oken
- https://git.suckless.org/dmenu – Dynamic Menu (DMenu), orodna (statusna) vrstica
- https://git.suckless.org/st – Simple terminal (ST), terminal
- https://git.suckless.org/slock – Simple X display locker (SLock), zaklenjen zaslon
- https://git.suckless.org/slstatus – SLStatus, prikazovalnik stanja v orodni vrstici, kot je ura, baterija, omrežna povezava, … (če ne ustvariš kar svojega)
- https://git.suckless.org/surf – Surf, spletni brskalnik

Nameščanje orodij:

sudo apt install … – namesti odvisnosti za DWM (morda te potrebujeta tudi ST in Dmenu, ker zanju ne potrebujemo dodatnih odvisnostih) …
- libx11-dev – za osnovno sporazumevanje s strežnikom X
- libxft-dev – za prikaz pisav
- libxinerama-dev – za podporo več zaslonov Morda je dobro imeti še (tega sam še nisem potreboval):
- libxrandr-dev – za dinamično spreminjanje ločljivosti in usmeritve zaslona
- libxcb-res-dev – omogoča dostop do določenih sistemskih podatkov za npr. statusno vrstico
sudo apt install libxrandr-dev – dodatna odvisnost za Slock
cd ~/viri/ime_programa/ – pojdi v mapo prenešenega orodja
prilagodi nastavitveno datoteko config.h svojim željam (to lahko storiš tudi kasneje in ponoviš sledeči korak)
sudo make clean install – pretvori orodje v uporabni binarni zapis in namesti orodje

Zagon sistema

echo "exec dwm" > ~/.xinitrc – v nastavitveno datoteko ~/.xinitrc/ zagonskega programa doda vrstico, ki zažene DWM ob zagonu strežnika X
startx – zažene strežnik X (torej tudi DWM, a le, če si pred tem ustrezno uredil ~/.xinitrc
terminal ST lahko zdaj odpreš z bližnjico Shift+Alt+Enter

Tipkovnica

Zdi se mi, da če si izbral pravo tipkovnico med postopkom nameščanja operacijskega sistema, bi moral imeti nastavljeno že pravo tipkovnico (?; vsaj jaz ob zadnji namestitvi z njo nisem imel težav), sicer pa je postopek tak (morda je treba namestiti še kakšen program):

sudo dpkg-reconfigure keyboard-configuration – zaženi programček za nastavitev tipkovnice
- izberi model svoje tipkovnice
- izberi slovensko tipkovnico “Slovenian”
- izberi Default (privzeto) tipko za AltGr
- za Compose key pa Right Alt (AltGr) (ali pa nič, če ne rabiš)
sudo systemctl restart keyboard-setup.service – znova zaženeš sistem za uporabo tipkovnice
nastavi slovensko tipkovnico v terminalu s setxkbmap siin to dodaj v ~./xinitrc, da se ob zagonu vedno nastavi prava tipkovnica

Čas

timedatectl – izpiše podatke o nastavljenem časovnem pasu, oz. trenutnem času
sudo timedatectl set-timezone Europe/Ljubljana – nastavi časovni pas na Slovenijo
trenutni čas lahko bolj strnjeno preveriš tudi z date

Zunanji pogoni

sudo apt install udisks2 – namesti udisksctl za upravljanje z USB-ji
udisksctl mount -b /dev/sda1 – priključi napravo (najpogostje je ime naprave sda1, kot v tem primeru, oz. sda2 itd. če je naprav več, oz. sdb1)
udisksctl unmount -b /dev/sda1 – varno izvrže napravo

Za nekoliko bolj priročno uporabo zunanjih pogonov:

mkdir -p ~/usb – ustvari mapo usb v domači mapi
ln -s /media/janezpavel ~/usb – ustvari simbolno povezavo med mapo, kamor zgornji ukaz priklaplja naprave in novo ustvarjeno mapo v domači mapi

Zvok

sudo apt install …
- alsa-utils
- pulseaudio
- pulseaudio-utils – (je tale sploh res potreben?)
- pulsemixer – orodje za uravnavanje glasnosti, izbiranje izhodov)
pulseaudio --start

Lahko ne uporablja želenih zvočnih kartic (izhodov; značilno se to zgodi, ko na HDMI priključimo dodaten zaslon z lastnimi zvočniki). To rešimo takole:

pactl list short sinks – izpiše seznam izhodov
pactl set-default-sink ime_s_seznama.analog-stereo – nastavi zvočno kartico vgrajenih zvočnikov, oz. ne zvočnikov priključenega zaslona (je to vedno .analog-stero?). Tako potem delujejo tudi slušalke (ker delujejo na zvočni kartici računalnika, ne povezanega zaslona).

Sistemski temni način

Da lahko v programih nastavimo sistemsko privzeto temo (v našem primeru temno), jim moramo to nekako povedati. To storimo s sledečima datotekama:

mkdir -p ~/.config/gtk-3.0
mkdir -p ~/.config/gtk-4.0
printf "[Settings]\ngtk-application-prefer-dark-theme=1\n" > ~/.config/gtk-3.0/settings.ini
printf "[Settings]\ngtk-application-prefer-dark-theme=1\n" > ~/.config/gtk-4.0/settings.ini

Lastne bližnjice

sudo apt install sxhkd – namesti program za dodajanje lastnih sistemskih bližnjic
sxhkd & – zažene SXHKD; najlepše je to dodati v ~/.xinitrc/ (nekam pred exec dwn, da se zažene že samodejno ob zagonu sistema)
mkdir -p ~/.config/sxhkd/ – ustvari mapo za nastavitvene datoteke SXHKD
touch ~/.config/sxhkd/sxhkdrc – ustvari datoteko sxhkdrc za določanje lastnih bližnjic
pkill -usr1 -x sxhkd – s tem po urejanju nastavitvene datoteke ponovno zaženeš SXHKD (ne da bi znova zagnal ves sistem), da spremembe stopijo v veljavo

Posnetki zaslona

sudo apt install imagemagick xclip– programa potrebna za slikanje zaslona

Ploščica na dotik

sudo apt install xinput
xinput --set-prop 'MSFT0001:00 06CB:CE2D Touchpad' 'libinput Tapping Enabled' 1 – omogoči klikanje z dotikom (tapom)
xinput --set-prop 'MSFT0001:00 06CB:CE2D Touchpad' 'libinput Natural Scrolling Enabled' 1 – drsenje v pravo smer s ploščico (drs gor premakne stran dol)
zgornja ukaza je smiselno dodati v ~/.xinitrc, da se to nastavi samodejno ob vsakem zagonu

Orodja za vsakdanjo rabo

sudo apt install …
- vim – Vim, urejevalnik golega besedila (na GitHubu)
- lf – LF, raziskovalec shrambe (na GitHubu, izpeljanka Rangerja)
- mpv – MPV, predvajalnik posnetkov
- vlc – VLC, predvajalnik posnetkov
- zathura – Zathura, ogledovalnik PDF (na GitHubu)
- nsxiv – NSXIV, ogledovalnik slik
- simple-scan – skeniranje
- inkscape – Inkscape, urejevalnik SVG
- gimp – GIMP, urejevalnik slik
- sc-im – SC-IM, preprost urejevalnik preglednic
- ncmpcpp – NCMPCPP, poslušanje glasbe (po avtorjih, albumih, seznamih predvajanja, …)

Brskalnik Brave

Ker Brava ni v uradni knjižnici Debiana, je treba dodati povezavo do Bravevove knjižnice (glej tudi Installing Brave on Linux – Debian, Ubuntu, Mint):

sudo curl -fsSLo /usr/share/keyrings/brave-browser-archive-keyring.gpg https://brave-browser-apt-release.s3.brave.com/brave-browser-archive-keyring.gpg
sudo curl -fsSLo /etc/apt/sources.list.d/brave-browser-release.sources https://brave-browser-apt-release.s3.brave.com/brave-browser.sources
sudo apt update
sudo apt install brave-browser

Morda deluje tudi tole (?)

curl -fsS https://dl.brave.com/install.sh | sh

Dodatna orodja

sudo apt install …
- pandoc – Pandoc, pretvornik dokumentov
- abook – ABook, imenik/urejevalnik stikov
- calcurse – CalCurse (na GitHubu), koledar
- lftp – LFTP, prenos datotek med napravami z različnimi protokoli (FTP, FTPS, SFTP, HTTP, HTTPS, BitTorrent, FISH)
- sshpass
- htop – HTOP, statistika procesov sistema
- fastfetch – FastFetch, podatki o sistemu v terminalu
- solvespace – Solvespace, urejevalnik 3R (3D; na GitHubu)
- fontforge – GontForge, urejevalnik pisav na GitHubu
- josm – JOSM, urejevalnik OpenStreetMap
- gramps – Gramps, rodoslovno orodje

Musescore

Musescore je orodje za pisanje notnih zapisov

Debian ima precej staro različico, zato je bolje prenesti AppImage z Musescorove uradne strani.

prenesi/shrani jo v ~/.local/bin/
po želji preimenuj privzeto ime oblike MuseScore-Studio-4.6.5.253511702-x86_64.AppImage v MuseScore.AppImage, da ti ob posodobitvah ni treba spreminjati poti v .desktop, če jo imaš nastavljeno (preneseš novo različico in jo prav tako preimenuješ, staro pa izbrišeš)
chmod +x ~/.local/bin/MuseScore.AppImage – naredi datoteko izvršljivo
~/.local/bin/MuseScore-4.4.2.AppImage da poženeš orodje, oz. ~/.local/bin/MuseScore.AppImage install, če želiš, da samodejno ustvari še datoteko ~/.local/share/applications/MuseScore.desktop, navodilno datoteko in ikone

Izbirnik barv na zaslonu

potrebujemo SXCS (tudi na GitHubu):
- cd ~/viri/ – prenesli ga bomo v viri
- git clone https://codeberg.org/NRK/sxcs.git – prenese SXCS s Codeberga
- cd ~/viri/sxcs/ – v mapo programa
- cc -o sxcs sxcs.c -O3 -s -l X11 -l Xrender – izgradimo orodje/program
- sudo install -Dm755 sxcs /usr/local/bin/sxcs – namestimo orodje na ustrezno mesto
- sudo install -Dm644 sxcs.1 /usr/local/share/man/man1/sxcs.1 – namestimo navodila na ustrezno mesto
- sudo mandb – lahko še takoj osvežimo zbirko navodil
- če zdaj poženemo orodje v terminalu (sxcs), lahko klikamo z miško naokoli in se v terminalu izpisujejo barve poklikanih točk

Programski jeziki

Python

sudo apt install pyton3 – namesti osnovni interpretator Pythona

Knjižnice:

sudo apt install …
- python3-pandas – Pandas, obdelava seznamov/preglednic podatkov
- python3-matplotlib – Matplotlib, risanje grafov
- python3-uncertainties – Uncertainties, računanje z negotovostmi
- python3-scipy – SciPy, znanstveno računanje

Latex

Latex je označevalni jezik za pripravo dokumentov (zlasti znanstvenih)

sudo apt install …
- texlive-latex-base – osnovni Latex
- texlive-latex-extra – razširitev osnovnega Latexa
- texlive-fonts-recommended – paket priporočenih pisav
- texlive-lang-european – evropski jezikovni paket
- texlive-science – znanstveni paket
- cm-super – nek paket pisav, med drugim lahko potem uporabljaš LaTex v grafih Matplotlib

Uporaba lastnih skript

Na konec ~/.profile dodaj to vrstico: export PATH="$HOME/.local/bin:$PATH"
Vse mape, ki so v PATH lahko preveriš z echo $PATH
Skripte dodaj v mapo ~/.local/bin/ in jih naredi izvršljive: chmod +x ime-skripte

Beleženje uporabe računalnika

Dodaj datoteko ~/.local/bin/raba.
Naredi datoteko izvršljivo: sudo chmod +x ~/.local/bin/raba.

Ta programček sprejme argument in v ~/uporaba.csv doda vrstico s časom v UTC in imenom dogodka (ki ga dobi iz podanega argumenta). Sprejme lahko še drugi argument, ki je kot opomba (če ta opomba vsebuje vejice, naj bo obdana z narekovaji).

Primer: ukaz raba startup zapiše dogodek v obliki 2026-05-03T12:38:00Z,startup,

Zagon in zaustavitev sistema

V /etc/systemd/system/ dodaj:

V vsaki teh datotek je bistvena vrstica

ExecStart=/home/uporabnik/.local/bin/raba argument

(kjer je argument ustrezen halt, poweroff, reboot ali startup), ki požene raba z ustreznim argumentom

Zaklepanje in odklepanja

Za zaklenjen zaslon uporabljamo SLock.

V ~/viri/slock/slock.c takoj za

/* did we manage to lock everything? */
if (nlocks != nscreens)
    return 1;

dodaj

if (fork() == 0) {
    execl("/home/uporabnik/.local/bin/raba",
          "raba",
          "lock",
          (char*)NULL);
}

Tako ob po zaklepanju zaslona poženem program raba z argumentom “lock”. Za beleženje odklepanja takoj za

/* everything is now blank. Wait for the correct password */
readpw(dpy, &rr, locks, nscreens, hash);

dodaj

if (fork() == 0) {
    execl("/home/uporabnik/.local/bin/raba",
          "raba",
          "unlock",
          (char*)NULL);
}

Tako po pravilno vnešenem geslu in torej odklepu požene rabo z argumentom “unlock”.

Prikazovanje trenutne rabe

Dodaj ~/viri/slstatus/components/raba.c.

Pošiljanje GIT

git config --global user.name "MojeUporabniskoIme" – nastavi globalno uporabniško ime za GIT git config --global user.email "moj.naslov@domena.si" – nastavi elektronski globalni naslov za GIT

Če imaš oddaljene repozitorije z različnimi uporabniškimi imeni in/ali elektronskimi naslovi, ne uporabi oznake --global, ampak ime/naslov nastavi v mapi izbranega lokalnega repozitorija.

git remote add github git@github.com:USER/REPO.git / git remote add codeberg git@codeberg.org:USER/REPO.git – doda vzdevek oddaljenega repozitorija na GitHub/Codeberg, ker je “USER” uporabniško ime in “REPO” ime repozitorija git remote rename origin github – spremeni vzdevek oddaljenega repozitorija - git status – če ta ukaz izvedeš v repozitoiju projekta, izpiše trenutno stanje gita za ta projekt

Preverjanje:

git config --global user.name – preveri nastavljeno uporabniško ime za git
git config --global user.email – preveri nastavljen elektronski naslov
ssh -T git@github.com / ssh -T git@codeberg.org – preveri dostop SSH do GitHuba/Codeberga
git ls-remote ime-repozitorija – preverjanje dostopa do oddaljenega repozitorija

Prilagajanje orodij

(Glej tudi nastavitvene datoteke na Codebergeu, tu bom namreč pokril le nekatere bolj tehnične nastavitve, ne pa tudi slogovnih.)

Uporaba patchev (predvsem za Sucklessova orodja, oz. orodja nameščena iz vira):

patche za določeno orodje shrani v ~/viri/orodje/patches/
Premakni se v mapo orodja
patch -p1 < patches/ime_patcha.diff – datoteke orodja spremeni po navodilih iz datoteke .diff
Če se kaj ponesreči (javi napako, da ni bilo mogoče uporabiti določenih patchov), praviloma shrani spodletele poskuse v datoteka.c.rej. Nato je treba sprmembe opraviti ročno po navodilih v slednji datoteki.
sudo make clean install – treba je ponovno “izgraditi” orodje in ga spremenjenega namestiti

Uporabni patchi:

ST: Gruvbox – lepa barvna tema
SLock: Message – sporočilo na zaklenjenem zaslonu

VIM

sudo apt install vim-gtk3 – to je VIM z razširjenimi zmogljivostmi, za nas je bistveno odložišče (kopiranje/lepljenje iz VIM-a v druge programe in obratno) in uporaba miške; s tem sicer dobimo tudi nepotrebni grafični urejevalnik GVIM, a je to vseeno najboljša možnost
mkdir -p ~/.config/vim – ustvari mapo za nastavitvene datoteke VIM-a
touch ~/.config/vim/vimrc – ustvari nastavitveno datoteko vimrc
curl -fLo ~/.config/vim/autoload/plug.vim --create-dirs https://raw.githubusercontent.com/junegunn/vim-plug/master/plug.vim – namesti vim-plug za vtičnike v VIM-u

Gruvbox za VIM

Gruvbox, barvna tema Pavla Pertseva za VIM

Na začetek datoteke ~/.vimrc dodaj:

call plug#begin('~/.config/vim/plugged')
Plug 'morhetz/gruvbox'
call plug#end()

syntax on
set background=dark
colorscheme gruvbox

Nato v odprtem VIM-u izvedi:

:source % – da stopijo spremembe vimrc v veljavo
:PlugInstall – namesti vtičnike, navedene v vimrc

DWM

V ~/viri/dwm/config.h:

spremeni static const int resizehints = 1; v static const int resizehints = 0;
spremeni #define MODKEY Mod1Mask v #define MODKEY Mod4Mask, da je glavna tipka bližnjic Super, ne Alt
spremeni { MODKEY, XK_p, spawn, {.v = dmenucmd } }, v { MODKEY, XK_a, spawn, {.v = dmenucmd } },, da menijsko vrstico odpreš z bližnjico Super+a namesto Super+p, ki je nepriročna
opredeli novo barvo static const char col_border[] = "#fca503"; in nato spremeni v [SchemeSel] = { col_gray4, col_cyan, col_border },, da je obroba aktivnega okna bolj vidno obrobljena (oranžna namesto privzete modre)

LF

mkdir -p ~/.config/lf/ – ustvari mapo za nastavitveno datoteko
touch ~/.config/lf/lfrc – ustvari nastavitveno datoteko lfrc za LF

Še za narediti

Gökçehan Kara (gokcehan): LF (GitHub)
- predogled slik
Mutt / Neomutt
Tor, firefox
Thunderbird
FreeCAD
Blender
Libreoffice
QGIS

Namestitev strežnika

Vsi koraki razen “zadnjega” so enaki. V Software Selection (med zadnjimi koraki) naj bosta izbrana le Standard System Utilities in SSH server. Za strežnik namreč ne potrebuješ namitnega okolja.

Po prvem zagonu novega operacijskega sistema:

sudo apt update && sudo apt upgrade
sudo apt install htop – nenujen program za pregled procesov, ki tečejo trenutno na računalniku
sudo apt install screenfetch – nenujen program za pregled osnovnih lastnosti računalnika (OS,kernel, število nameščenih paketov, disk, CPU, GPU, RAM)
sudo apt install nginx – namesti strežnik
- sudo systemctl enable nginx – omogoči samodejni zagon strežnika ob zagonu operacijskega sistema
- sudo systemctl status nginx – izpiše stanje strežnik (npr. ali teče / je omogočen)
sudo apt install ufw – namesti požarni zid
- sudo ufw enable – omogoči požarni zid
- sudo ufw status – izpiše stanje požarnega zidu
- sudo ufw allow ssh – dovoli SSH (Secure Shell, vrata 22; omogoči oddaljeno upravljanje strežnika)
- sudo ufw allow http – dovoli HTTP (HyperText Transfer Protocol, vrata 80; protokol za nešifriran prenos spletnih strani)
- sudo ufw allow https – dovoli HTTPS (HTTP Secure, vrata 443; šifriran/varen HTTP)
hostname -I – izpiše naslove IP (IPv4 in IPv6; običajen IP je oblike 000.000.0.00 in je na začetku izpisa)
ssh up-ime@naslov-ip oz. ssh up-ime@ime-naprave – tako se lahko povežeš s strežnikom z oddaljenega računalnika (recimo osebnega), zahtevalo bo geslo strežnika
sudo apt install git – namesti git
git clone https://github.com/K0p1-Git/cloudflare-ddns-updater.git – prenese program za posodabljanje dinamičnega IP-ja
cp cloudflare-template.sh cloudflare.sh – podvoji predlogo programa in izpolni potrebna polja v novi datoteki
sudo apt install curl – namesti curl (potrebuje ga program zgoraj)
./cloudflare.sh – zaženi program
crontab -e – uredi crontab (program za sinhronizacijo)
- na konec datoteke ddodaj */1 * * * * /bin/bash /user/cloudflare.sh, shrani in zapri
systemctl restart cron – ponovno zažene cron

Še nekaj uporabnih ukazov:

nslookup moja-domena