Visoka slovenščina

Visoka slovenščina

Z visoko slovenščino ni mišljena neka stroga knjižna oz. zborna slovenščina, temveč tudi vsa slovenska narečja, ki izginjajo in se zlivajo v skupno pogovorno, velikovečinsko nižjo, slovenščino. Knjižna slovenščina je umetni skupni jezik Slovencev, s podlago na (nekaterih) narečjih. Pojem visoke slovenščine se torej ne nanaša na knjižnost, temveč na čistost jezika, da slovenščina ostaja slovenščina, popolnoma razumljiva vsakemu Slovencu le z znanjem slovenščine, ne sme zahtevati znanja nobenega drugega jezika. Tuji izrazi se smejo rabiti zgolj takrat, ko za nekaj ne obstaja noben slovenski izraz (eno- ali večbeseden) in je ta beseda zares potrebna, pa še to le začasno, dokler se ne iznajde domači izraz (zahtevnost in trajanje take iznajdbe se pač razlikuje od izraza do izraza).

Slovenščina je velik del zgodovine veljala za nerazvit jezik preprostega kmečkega ljudstva, podvrženega močnejšim evropskim narodom in njihovim kulturnim, jezikovnim vplivom. Nekako v 18. stoletju se je že lahko kosala z ostalimi evropskimi jeziki, v zadnjih desetljih pa slovenščina zopet nazaduje in postaja (če čisto malo pretiravamo) zgolj neko narečje svetôvščine (to pomeni predvsem angleščine).

Nekdaj so se besede prevzemale predvsem iz nemščine, kar je posledica soležnosti Avstrije in dalje Nemčije, pod kateri smo svojčas spadali, in katerih uradni jezik je bila nemščina; danes pa se besede prevzemajo predvsem (ali docela) iz angleščine, ki je glavni jezik dandanašnjega svetovnega naroda, neozerečega se na dediščino, zgodovino, temveč zreč zgolj v sedanje udobje ter sanje in želje prihodnosti. V taki družbi slovenščina izgubi svojo veljavo in pomen, kot ostali nesvetovni jeziki.

Samo prevzemanje besede še ne bi bilo tako velika težava, če bi se prevzemale le besede, za katere nimamo ustreznic, oz. se je potrebno do njih še dokopati, in bi prevzete besede z besedotvornimi sposobnostmi maternih govorcev sčasoma nadomestili – a temu ni tako, in materni govorci tega niso sposobni, niti se za to posebno ne menijo. Tako se bo slovenščina počasi zlila s prevladujočimi jeziki ali še verjetneje: preprosto utihnila.

Medtem ko se nabor prevzetih besed veča, se slovenske besede opušča kot „arhaične“ (torej starinske), a to pomeni zgolj to, da so se uporabljale, ko je bil naš jezik še toliko bogatejši. In ko so v slovarju enkrat označene kot take, postane to nespremenljivo dejstvo, na katerega se lahko sklicuje in se namesto njih uporablja tiste, ki so še preživele ali pa njihovo mesto zasedejo kar prevzete.

Če povzamemo, so razlogi (oz. izgovori) za rabo tujk sledeči:

medjezikovna povezljivost in premočrtnost prevajanja je eden najbolj priljubljenih razlogov (morda tudi eden boljših), tako namreč pomensko polje tudi skozi prevod ostaja bolj ali manj enako, kar je koristno predvsem v znanosti;
vpetost v angleško govoreči svet je bolj vzrok, kot razlog; največji vpliv ima na mlajše rodove, ki veliko časa preživijo na spletu, družbenih omrežjih, računalniških igricah in drugi programski opremi, ki ostaja v veliki večini neprevedena (oziroma prevodov ne uporabljajo, ker bi to otežilo spoznavanje z določenim programskim okoljem – tudi sam sem v nekaterih primerih med temi – spletni vodiči so namreč v angleščini; prevodi so pogosto tudi neustrezni/okorni), veliko (večino) novega znanja (tudi izven neposredno z računalniki povezanih področij) tako pridobijo v angleščini, ki si ga ne znajo ustrezno prevesti (glej naslednjo točko);
slabo poznavanje slovenščine in premajhen poudarek na njej je med drugim vzrok za splošni upad pismenosti - nepoznavanje osnovnih/temeljnih zakonitosti slovenščini in jezika na splošno (iz katerih so logično izpeljana ostala dogovorjena pravila - npr. pravopis, ki je potreben za splošno razumljivost in preglednost). To lahko v veliki meri pripišemo tudi prekomernemu usmerjanju pozornosti na svetovno književnost namesto jeziku pri pouku slovenščine;
„zvenečnost“ tujih jezikov in razkazovanje „razgledanosti“ je kot razlog med najbednejšimi in neupravičenimi; z vpeljevanjem tujih izrazov naj bi se namreč govorec/pisec izkazal bolj izobražen, razgledan, omikan; to je veljalo tudi v preteklosti, ko so bili višji sloji večinoma potujčeni (oz. so imeli najboljše znanje tujih jezikov); čeprav ima to danes nekoliko manjši pomen, tuje izrazje še vedno velja za bolj omikano, oziroma strokovno, zato naj bi se uporabljalo v v krogih izobražencev, znanstvenikov – vsak se hoče izkazati kot eden od njih (vendar pa tega očitno ne zna izkazati s svojim znanjem maternega jezika!).

Popolnoma zgrešen (a zelo pogost) pristop k prevajanju, oz. kovanju slovenskih ustreznic tujim izrazom je dobesedno prevajanje. Taki prevodi so pogosto pomensko zgrešeni, saj ne odražajo prave in/ali trenutne rabe besede. Pri ustvarjanju novih besed (praviloma so to skovanke) se zelo pogosto ne držijo besedotvornih zakonitosti, oziroma celo te prevzemajo iz angleščine, kar je – seveda – popolnoma nesprejemljivo in še nevarnejše kot prevzemanje izrazov.

Če torej povzamem nekaj pravil visoke slovenščine:

Visoka slovenščina je jezik, ki izvira le iz sebe, torej naj bo tak, kot bi bil brez prevzemanja iz, oz. posnemanja drugih jezikov.
Visoka slovenščina vključuje tudi vsa narečja, ni le knjižni, oz. zborni jezik.
Od drugih jezikov se ne prevzema niti izrazov, niti jezikovnih pravil (besedotvornih, skladenjskih, oblikoslovnih, povednih, …). Izjema je lahko v majhni meri (!) zgolj slovnica.
Novi izrazi naj ne bodo dobesedni prevodi tujih izrazov.
Izraze naj se kuje po njihovi trenutni rabi.
Prevzeti izrazi naj se v zapisu jasno ločijo od domačih, podobno kot je uveljavljeno označevanje latinskih poimenovanj v živoslovju, zdravstvu – torej v poševnem tisku, podčrtano, v navednicah.
Še pod vprašajem: Visoko slovenščino se zapisuje v slovenskem črkopisu – gajici; zato naj se vsi tuji izrazi, ki so zapisani v slovenščini, pišejo po gajici, podobno kot Hrvatje počnejo v svojem črkopisu. Naj bo zapis v slovenščini vedno berljiv Slovencu. Kjer pomen zapisanega zato postane preveč dvomljiv, se lahko nadomesti (ali dopolni v oklepaju) z izrazom v tujem črkopisu, a po omenjenih pravilih. Npr.: Linux > Linuks, John Ronald Reuel Tolkien > Džon Ronald Roel Tolkin.

Obstoječa slovenščina

Za seznam drugih prepovedanih izrazov v visoki slovenščini (izrazi, ki imajo v slovenščini že popolno uveljavljeno domačo ustreznico) glej stran Prepovedane besede.

Tu so navedene nekatere sprejete (a ne nujno – več – uveljavljene/uporabljane).

hranilnica < banka
ljudovlada (ustrezneje ljudstvovlada? – neuveljavljeno) < republika, demokracija (it./nem. < frc. < lat.; nem. < frc. < lat. < gr.))
pogon (gonilna sila, gibalo, pogonski stroj) < motor
potno usmerjanje < navigacija
veljava < valuta (nem. < it.)
stálnica < konstanta (nasploh in npr. matematična, fizikalna)

Mesece, ki so dandanes večinoma uporabljani, smo prevzeli neposredno iz nemščine, nekako po zmagi komunizma po drugi svetovni vojni:

prosinec < januar
svečan < februar
sušec < marec
mali traven < april
veliki traven < maj
rožnik < junij
mali srpan < julij
veliki srpan < avgust
kimavec < september
vinotok/vinotoč < oktober
listopad < november
gruden < december

Starejše ustreznice tujim izrazom

Skupaj z nekaterimi opuščenimi, starinskimi ali narečnimi izrazi. Veliko slovenskih ustreznic oz. izrazov v tem poglavju ni najbolj posrečenih. Na velikih mestih je namesto tujke naveden kar zdaj uveljavljen izraz. Navedene so tudi ustreznice, ki jih je oseba uveljavila/skovala.

Blaž Matek - računstvo

(1852 - 1910)

Pisec slovenskih učbenikov za računstvo. Vir: Web Archive: FMF - Blaž Matek.

Namesto eno- piše jedno-; tako ima jednačba, jednak, jeden ….

(geometrijski) stvori - telesa
krožnina, krožna ploskev - krog
kotnina
somernica, somerno - simetrala, simetrično
prekotnica - diagonala
kračja, obstranska ploskev - stranska ploskev
tvornica - premica
vodnica - črta
ravninsko trakovje - šop premic
stožkosečnice - stožnice
delski produkt - delni produkt
računski prikrajšek - nem. der Rechnungsvorteil
največja skupna mera > delitelj
odtisoček - promil, nem. das Promile
občna števila - spremenljivke
činitelj - faktor, nem. der Factor
vzmnož - potenca, nem. die Potenz
kvadrovati - kvadrirati
iztrebiti - pokrajšati, nem. eliminieren
algebrajska števila - cela števila
številna vrsta - številska premica
cela števila - naravna števila
oblične izpremembe ulomkov - razširjanje/krajšanje ulomkov; nem. Formveränderung der Brüche
povračaj, povratni ulomek - perioda, periodični ulomek
pravokotno soredje - koordinatni sistem
odsečnična os - abcisna os
rednična os - ordinatna os
sorednici - koordinati
stalnica - konstanta, nem. die Konstante
premenljivka - spremenljivka, nem. die Variable
razvita/nerazvita funkcija - eksplicitna/implicitna funkcija
nerazložno/razložno število, iracijonalno/racijonalno število - iracionalno/racionalno število, nem. Irrationale/Rationale Zahl
umišljeno število (ker nima stvarne podlage) - imaginarno število
stvarno število - realno število
skupno število (vsota stvarnega in umišljenega števila) - kompleksno število
prirastek - diferencial
značilka - karakteristika; nem. die Charakteristik
pridavek - mantisa; nem. die Mantisse
postopice - zaporedja; nem. die Reihe/Progression
sestavbe - kombinacije
prvek (kombinacij) - element (kombinacij)
skupina, kompleksija
premeščaj - permutacija; nem. die Permutation
premena - variacija; nem die Variation

Nove slovenske ustreznice

Izvori besed, ki so pri nekaterih besedah, niso tam zato, ker bi prevzete besede skušal prevajati dobesedno ali po izvornem pomenu te besede, ampak ker so bodisi zanimivi, bodisi koristijo kot navdih pri kovanju slovenske ustreznice, ali pa so tam zgolj kot dokaz tujeizvornosti.

Malo uporabljani predlogi, a večinoma poznani:

pregledna plošča < ang. dashboard
sébek < selfi
všéček < lajk

Dobri predlogi na Fran - Predlagajte nove slovenske ustreznice:

znamčenje < ang. branding
ženomor < femicid

Drugi predlogi:

navléčnik, návlec < pulover (< nem. Pullover < ang. pull = (po)vleči* + over = čez/preko)
privzgíb < pull up (< ang. pull up = povleči (se) gor)
raznospôlništvo, raznospôlnik < LGBTQ…, kvir

Moji predlogi

Tu je seznam mojih (precej dokončnih) predlogov za nove besede:

dlánčnik < “pametni” telefon (podobno je tudi nem. Handy)
dáljnoglás < telefon (< nem. Telephon; fran. téléphone; ang. telephone < gr. tē̃le = daleč, v daljavi; phōnḗ = glas, zvok)
gmôta (gmôtnost) < masa
gôn < energija (< nem. Energie < fran. énergie < poznolat. energīa; gr. enérgeia = delo, delovanje, moč)
naravoslôvje, stvárnoslovje?, tvarnoslovje? < fizika (< nem. Physik < lat. physica < gr. physikḗ = naravoslovje, naraven, ki zadeva naravo < gr. phýsis = narava, stvarstvo, rast, rojstvo < gr. glagol phýomai = nastanem; phýō = storim, da kaj nastane, rodim)
prostóroslôvje < geometrija
rázspôlnik, razspôlništvo < LGBTQ … (kot motnja v spolnem razvoju, ko posameznik nima pravilno razvitih spolnih značilnostih zaradi prirojenih motenj ali samorazspoljenja, ki je pogosto družbeno pogojeno)
prespǒljenje, prêspolnik < transseksualnost, transseksualec
rod otrok blaginje < babyboom generacija
vóz (sámogôn) < avtomobil/avto (< nem. Auto/Automobil; fran. auto/automobile < gr. autós = sam, lat. mōbilis = premičen)
sámovoz < avtonomni avtomobil/avto
snôvoslôvje < kemija
sprejémnik zvóka, zvókosprejémnik < mikrofon
tresávec < vibrant
vêlecésta < avtocesta
vesóljeslôvje < kozmologija
zemlják < krompir
zemljevidopis < kartografija

Besede v nastajanju

Te skovanke so (še) precej okorne in potrebne dodatnega premisleka ali druge zamisli, ali pa sploh še nimajo ustreznice, a se zelo uporabljane in potrebne:

(napihljivi) mehur < balon
svetlo(bo)stav(ba)? < fotosinteza
številčno, (računalniško) < digitalno, digitalizirati
mnógovôz < avtobus
plaža
slikonôs < televizija (< ang. television; fran. télévision < tē̃le = daleč, v daljavi + lat. vīsiō = pogled, gledanje)
park
piknik
omika, družba, narod (?) < kultura
(vadba, zabava, urjenje) < šport
savna
(računalniški) program
film
kino
(ladja za prevoz vozil) < trajekt
policija
bazen
– (zgradba za voz) < garaža

Predlogi so dobrodošli na osebno@janezpavelzebovec.net.